diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
II. EMIRIČNI DEL<br />
1. RAZISKOVALNI PROBLEM<br />
V današnji starostno segregirani družbi posamezniki velikokrat niti nimajo možnosti <strong>za</strong><br />
vzpostavljanje stikov s pripadniki druge generacije. To gotovo velja tudi <strong>za</strong> ljudi, ki živijo v<br />
<strong>domovih</strong> <strong>za</strong> starejše. Stanovalci domov se pogosto soočajo s problemom izolacije skupaj z<br />
željo, da bi delili svoje življenjske izkušnje. Posebno pereč je ta problem pri stanovalcih, ki<br />
nimajo veliko stikov s svojimi družinami. Obenem pa imajo ljudje v domu <strong>za</strong> starejše le malo<br />
priložnosti <strong>za</strong> stike s pripadniki mlajše in srednje generacije, ki niso <strong>za</strong>posleni v domu. Zato je<br />
potrebno te priložnosti namensko ustvariti. Medgeneracijske dejavnosti v domu predstavljajo<br />
pot, kako pove<strong>za</strong>ti stanovalce s srednjo in mlado generacijo in s tem omogočiti tudi<br />
izmenjavo znanja, izkušenj in mišljenja med generacijami.<br />
Ob tem se mi je porajalo vprašanje, v kakšnem obsegu in oblikah potekajo medgeneracijske<br />
dejavnosti v naših <strong>domovih</strong> <strong>za</strong> starejše ter koliko je priložnosti <strong>za</strong> <strong>medgeneracijsko</strong> učenje<br />
znotraj teh medgeneracijskih dejavnosti.<br />
Zgodovinski razvoj domov <strong>za</strong> starejše je vplival na izrazito medicinsko usmerjenost teh<br />
institucij, ki se je še do danes ohranila v marsikaterem domu <strong>za</strong> stare ljudi. Šele z novim<br />
stoletjem se je <strong>za</strong>čel prehod v socialni model domov, ki v ospredje postavlja tudi potrebo po<br />
medgeneracijskem povezovanju in učenju. Dolgoletna tradicija doma <strong>za</strong> starejše in s tem<br />
seveda več desetletij dolga medicinska usmerjenost ustanove bi morda lahko oteževali prehod<br />
v socialni model. Po drugi strani pa utečenost drugih storitev v domu lahko olajša vpeljavo<br />
novosti, kar bi pomenilo široko paleto raznovrstnih medgeneracijskih dejavnosti.<br />
Novoustanovljeni domovi po letu 2000 so verjetno bolj socialno usmerjeni, vendar morajo<br />
pove<strong>za</strong>ve z drugimi institucijami v okolici šele vzpostavljati in tudi ljudje jih morajo sprejeti,<br />
da so pripravljeni vstopati v ustanovo – npr. kot prostovoljci. Tako se mi je <strong>za</strong>stavil problem,<br />
v kakšnem obsegu in oblikah se odvijajo medgeneracijske dejavnosti in <strong>medgeneracijsko</strong><br />
učenje v domu, ki je bil podvržen razvojnim trendom v preteklosti, in v domu, ki je bil<br />
ustanovljen po letu 2000. Zanima me, ali prihaja do razlik v oblikah, obsegu in<br />
organiziranosti medgeneracijskih dejavnosti in v priložnostih <strong>za</strong> <strong>medgeneracijsko</strong> učenje med<br />
enim in drugim domom.<br />
Na vpeljavo določenih storitev v dom <strong>za</strong> starejše bistveno vpliva to, kako <strong>za</strong>posleni v domu<br />
gledajo na starost, stare ljudi, stanovalce. Stališča <strong>za</strong>poslenih pomembno vplivajo na to, kako<br />
60