diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

zdrave prehrane, diete ipd., pri vseh tistih stanovalcih, ki so se na spremenjeni način
življenja uspeli prilagoditi. Pri tem sta pomembni še skrb in redna prisotnost zdravstvenih
delavcev.
Glede gmotnih virov stanovalcev domov za starejše velja, da so stanovalci v največji meri
prejemniki pokojnin in drugih rednih dohodkov, iz katerih krijejo stroške oskrbnine.
Nekaterim za kritje teh stroškov prispevajo svojci. Vse redkejši so primeri, ko se
oskrbnina krije iz javnih sredstev. Ob tem stanovalci domov dobivajo še skromne žepnine
za osebne potrebe. Vendar ostaja vprašanje, če lahko stanovalci iz ostanka svojih rednih
dohodkov in žepnin pokrijejo vse drobne in nujne izdatke (koliko je teh, je seveda odvisno
od življenjskega stila posameznika). Na splošno velja, da mora veliko stanovalcev svoje
osebne potrebe skrčiti na minimum.
Bivalni standard v naših domovih za starejše ni enak, pa tudi v istem domu ni vsem
stanovalcem zagotovljen enako kakovosten bivalni standard. Enoposteljne sobe so tudi v
najnovejših domovih prej izjema kot pravilo, marsikje pa so v več posteljne sobe po sili
razmer namestili še dodatne postelje, v nekaterih domovih primanjkuje tudi toaletnih
prostorov ipd. V takih razmerah je težko zagotoviti, da bi stanovalec domsko okolje
doživljal kot dom: kot varno zatočišče, ki mu daje občutek pripadnosti, zasebnosti,
individualnosti, avtonomnosti. Naštete značilnosti doma institucija težko zagotavlja, so pa
gotovo povezane s kakovostjo bivanja stanovalca in z njegovim občutkom
(ne)zadovoljstva s trenutnimi življenjskimi okoliščinami. Pri tem pa gre poudariti, da
preskrbljenost v domu posameznim stanovalcem različno pomeni in jo tudi različno
doživljajo.
b) Potreba »ljubiti«
V domskem kontekstu sodijo sem stiki stanovalca z njegovimi svojci in z ostalimi člani
socialne mreže iz prejšnjega življenjskega okolja ter možnosti za stike s širšim zunanjim
svetom. Sem pa se uvrščajo tudi značilnosti odnosov z delavci v domu in z drugimi
sostanovalci.
V okviru potrebe »ljubiti« je pomembna predvsem čustvena bližina in pristni stiki z
drugimi ljudmi ter občutek, da človek nekomu pripada. Zadovoljevanje teh potreb je v
domovih oteženo, saj je človek ločen od svojcev, z zaposlenimi ne more vzpostaviti
pristnih stikov in stežka sprejme druge tuje ljudi v domu (sostanovalce). K boljšim
medosebnim odnosom med stanovalci domov, kakor tudi k povezovanju stanovalcev in
zaposlenih, bi naj zato prispevale skupine starih ljudi za samopomoč. Vendar pa veliko
48