diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
uvodno usposabljanje oz. izobraževanje <strong>za</strong> stanovalce in druge udeležence medgeneracijskih<br />
dejavnosti, ki ga ne organizirajo v nobenem od obeh domov; težavnejše in bolj omejeno<br />
vključevanje oseb s težavami v komunikaciji ali tistih, ki so <strong>za</strong>radi bolezni ve<strong>za</strong>ni na posteljo;<br />
možnost opazovanja dogajanja in poznejše vključitve v <strong>medgeneracijsko</strong> dejavnost. Razlika<br />
med domovoma se vzpostavlja glede načina, kako ugotavljajo interes stanovalcev <strong>za</strong><br />
so<strong>delo</strong>vanje v medgeneracijskih dejavnostih in glede tega, kako vrednotijo učinke teh<br />
dejavnosti. V obeh primerih v DS Rakičan bolj kot v DSO Ljutomer dajejo poudarek<br />
osebnemu pristopu. Pri organiziranosti medgeneracijskih dejavnosti pa lahko kot pozitiven<br />
vidik izpostavimo kontinuiranost teh dejavnosti v obeh <strong>domovih</strong>, ki je značilna <strong>za</strong> projekt<br />
prostovoljstva in projekt skupin starih ljudi <strong>za</strong> samopomoč. Prav tako je program so<strong>delo</strong>vanja<br />
s šolo ali z vrtcem v obeh <strong>domovih</strong> organiziran tako, da ustre<strong>za</strong> kriterijem, ki jih Hamilton in<br />
sodelavci (1999) navajajo kot pogoje <strong>za</strong> uspešnost medgeneracijskega programa. Obiski<br />
mladih v domu so predvidljivi in planirani, medgeneracijske dejavnosti so integrirane v šolski<br />
kurikulum in prinašajo koristi vsem udeležencem. Program so<strong>delo</strong>vanja s šolo oz. z vrtcem je<br />
oblikovan tako, da določene medgeneracijske dejavnosti omogočajo poglobljene stike med<br />
mladimi in stanovalci (medgeneracijske delavnice, individualno prostovoljstvo), druga<br />
srečanja pa temeljijo bolj na površnem stiku (npr. nastopi mladih). Toda, ker se znotraj istega<br />
programa (programa so<strong>delo</strong>vanja z vrtcem oz. programa so<strong>delo</strong>vanja s šolo) ene in druge<br />
medgeneracijske dejavnosti prepletajo, so tudi dejavnosti z bolj površinskimi stiki med<br />
udeleženci pomembne kot dodaten vir izkušenj s pripadniki drugih generacij.<br />
Rezultati raziskave so tudi poka<strong>za</strong>li, da strokovni delavci starosti ne razumejo kot<br />
nesmiselnega, odvečnega in pasivnega obdobja. Njihov pogled na starost in na naloge starega<br />
človeka nam dopušča sklep, da se strokovni delavci <strong>za</strong>vedajo, da je ob <strong>za</strong>vestni skrbi <strong>za</strong><br />
materialno preskrbljenost in zdravje potrebno skrbeti tudi <strong>za</strong> »višje človeške razsežnosti«<br />
(Ramovš 2003, str. 48), kot sta npr. ohranjanje in krepitev medčloveških odnosov ter učenje<br />
in ustvarjalnost, kamor sodi nena<strong>za</strong>dnje tudi skrb <strong>za</strong> predajanje spoznanj in izkušenj mlajšima<br />
rodovoma. Lahko pričakujemo, da stališča strokovnih delavcev vplivajo na ponudbo<br />
dejavnosti v domu <strong>za</strong> starejše. Ker so strokovni delavci mnenja, da so starejši ljudje<br />
heterogena skupina, je ta ponudba dejavnosti verjetno dokaj velika in pestra, da bi v domu<br />
<strong>za</strong>dostili interesom različnih posameznikov. Različne aktivnosti pa omogočajo dejavno<br />
življenje starostnikov v domu in s tem redno vadbo njihovih telesnih in duševnih<br />
zmogljivosti, ki lahko uspešno <strong>za</strong>vira starostno pešanje in daje staremu človeku mladostno<br />
svežino (Ramovš 2003, str. 135).<br />
111
Change language