diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Gledanje <strong>za</strong>poslenih na stare ljudi kot na osebe, od katerih se lahko mlajše generacije<br />
marsičesa naučijo, pa ima gotovo pozitiven vpliv tudi na <strong>za</strong>gotavljanje čim večjega števila<br />
priložnosti <strong>za</strong> <strong>medgeneracijsko</strong> povezovanje in učenje.<br />
Zavedanje <strong>za</strong>poslenih o pomenu dobrih odnosov z bližjimi svojci in prijatelji lahko<br />
pomembno vpliva zlasti na <strong>delo</strong> obeh socialnih delavk, da v okviru svojih <strong>delo</strong>vnih nalog<br />
spodbujata čim pogostejše in čim kakovostnejše stike med stanovalci doma in njemu<br />
pomembnimi osebami.<br />
Ugotovitve raziskave naprej kažejo, da strokovni delavci <strong>za</strong>govarjajo stališče, da <strong>za</strong><br />
kakovostno življenje v domu ni dovolj le <strong>za</strong>dovoljevanje osnovnih materialnih in telesnih<br />
potreb stanovalcev. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da ne <strong>za</strong>nemarjajo osnovnih potreb<br />
stanovalcev, vendar hkrati dajejo poudarek tudi različnim drugim potrebam. Te druge potrebe<br />
pa bi lahko umestili v Allartovo (v Miloševič Arnold 2005) opredelitev potreb, katerih<br />
<strong>za</strong>dovoljevanje je bistvenega pomena <strong>za</strong> kakovostno življenje posameznika: potrebo »ljubiti«<br />
in potrebo »biti«. Strokovni delavci navajajo socialne potrebe (npr. po bližini sočloveka,<br />
stikih s svojci, dobrih medčloveških odnosih) kot potrebe osebne rasti – po možnosti <strong>za</strong><br />
samostojno odločanje, možnosti izbire in ustvarjalno preživljanje prostega časa.<br />
Tudi stanovalci med lastnimi potrebami omenjajo tako osnovne materialne in telesne potrebe,<br />
kot socialne potrebe in potrebo po osebnostni rasti, predvsem z vidika kreativnega<br />
preživljanja časa in vključenosti v širšo družbo. Opazimo torej lahko veliko skladnost med<br />
tem, kako potrebe stanovalcev vidijo <strong>za</strong>posleni in tem, kako svoje potrebe doživljajo<br />
stanovalci. Sklepamo lahko, da ima ta skladnost pozitiven vpliv na možnosti stanovalcev, da<br />
lažje <strong>za</strong>dovoljujejo vse svoje potrebe. Stališča osebja o potrebah stanovalcev vplivajo na<br />
njihovo prepričanje, katere storitve potrebujejo stanovalci (Tailor idr. 2007). Če se <strong>za</strong>posleni<br />
<strong>za</strong>vedajo, da imajo stanovalci ob osnovnih potrebah še druge nematerialne potrebe, bodo<br />
verjetneje poskrbeli tudi take storitve, ki bodo omogočale <strong>za</strong>dovoljevanje teh nematerialnih<br />
potreb.<br />
To potrjujejo nadaljnje ugotovitve, saj vsi strokovni delavci menijo, da mora ustanova <strong>za</strong><br />
kakovostno življenje stanovalcev omogočiti le-tem, da <strong>za</strong>dovoljujejo svoje temeljne potrebe<br />
in tudi vse druge psihosocialne potrebe. Slednje pa poskuša vodstvo doma doseči z<br />
odpiranjem institucije navzven, z medgeneracijskim povezovanjem, s pestro ponudbo<br />
aktivnosti in možnostjo izbire. Tudi stanovalci v svojih odgovorih potrjujejo, da so vsa<br />
pravkar omenjena pri<strong>za</strong>devanja bistvenega pomena <strong>za</strong> njihovo kakovostno življenje v domu.<br />
Vsi stanovalci pa so enotnega mnenja, da jim dom <strong>za</strong> kakovostno življenje nudi vse, kar je v<br />
112
Change language