diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

tamkajšnje stanovalce (tudi pretežno kmečka populacija) povedala, da ji večkrat omenijo, da
pogrešajo domača opravila, vendar to verjetno velja tudi za stanovalce doma v Rakičanu.
Dodatno možnost za vpeljavo medgeneracijskih dejavnosti v ta dom (tudi takih, ki bi bile
namenjene medgeneracijskemu učenju) predstavlja povezava doma z medgeneracijskim
centrom v sosednjem mestu, ki ponuja raznolike medgeneracijske programe. Programi, ki jih
omenjeni center izvaja, ravno dajejo poudarek medgeneracijski izmenjavi znanj in izkušenj
ter vseživljenjskemu učenju (http://www.hisa.sadezidruzbe.org). Možen bi bil torej dogovor
med domom in centrom, da se nekaj programov iz centra izvede v prostorih doma za starejše.
S tem bi stanovalci imeli dodatne možnosti za vključitev v medgeneracijske izobraževalne
programe, bodisi v vlogi »učitelja« ali »učenca«. S tem pa bi se povečale tudi možnosti
stanovalcev za stike s pripadniki različnih generacij, za dom pa bi to pomenilo nadaljnji korak
v smeri odpiranja institucije navzven in njeno večjo integracijo v širšo skupnost.
DSO Ljutomer pa torej sodeluje z Gimnazijo Ljutomer, ki izvaja tudi program predšolske
vzgoje. To nudi npr. priložnost za vključitev stanovalcev v pouk likovne vzgoje, kjer bi lahko
stanovalci skupaj z mladimi izdelovali lutke in sceno za lutkovno igrico, ki je predpisana z
izobraževalnim programom. Stanovalci bi se nato lahko kot del nastopajočih vključili še v
pripravo in uprizarjanje lutkovne predstave. Taka medgeneracijska dejavnost bi omogočila
vzpostavitev trajnejših odnosov med generacijama, ki bi si tudi prizadevali za dosego
skupnega cilja. Igrico bi lahko uprizorili tudi v vrtcu in osnovni šoli v Ljutomeru ali pa celo
po zaključku pohoda v okviru projekta Šport Špas.
V obeh domovih predstavlja glavno težavo na področju medgeneracijskih dejavnosti
pomanjkanje delovnega kadra. Tu bi vsekakor bile potrebne sistemske spremembe, ki bi
zagotovile zaposlitev dodatnega delavca, ki bi se lahko ukvarjal le z načrtovanjem in
organizacijo medgeneracijskih dejavnosti. Morda pa bi si domova lahko pomagala tu tako, da
bi v organizacijo medgeneracijskih dejavnosti pritegnila kakšnega prostovoljca. To bi lahko
bil študent ustrezne smeri, ki bi v zameno za prostovoljno delo dobil delovne izkušnje in
reference za nadaljnje delo. Lahko pa tudi mlad upokojenec oz. upokojenka, ki bi si po
upokojitvi želel najti neko novo zaposlitev.
Ob koncu raziskave se mi odpirajo še nova vprašanja, ki bi jih bilo zanimivo raziskati. Sama
sem v raziskavo zajela zaposlene, ki se v domu na nek način ukvarjajo z medgeneracijskimi
dejavnostmi. Zanima me, kakšna stališča o pojavih, ki so bila predmet moje raziskave, pa
imajo drugi strokovni delavci, ki se ne ukvarjajo z medgeneracijskimi dejavnostmi in so
119