diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

meni, da imajo stanovalci ob osnovnih potrebah še potrebo po druženju, po pogovoru in
bližini sočloveka ter po občutku koristnosti.
Socialna delavka DS Rakičan pravi, da potrebujejo stanovalci v domu tudi občutek varnosti.
Ta naj bi izhajal iz zavedanja, da bodo deležni pomoči, v kolikor jo bodo potrebovali. Za
kakovostno življenje ljudi v domu so po njenem mnenju potrebni dobri medsebojni odnosi in
to med zaposlenimi, med zaposlenimi in stanovalci kot tudi dobri odnosi s svojci oziroma z
zunanjo okolico. Vsi ti odnosi se namreč med seboj prepletajo in vplivajo tudi na
zadovoljstvo stanovalca. Iz slabih odnosov lahko izvira tudi splošno nezadovoljstvo
posameznika, saj se bo človekovo nezadovoljstvo z medosebnimi odnosi prenašalo tudi v vse
druge sfere njegovega življenja. Odnose naj bi zato odlikovala medsebojno spoštovanje in
obojestranska komunikacija.
Tudi delovna terapevtka pravi, da imajo stanovalci poleg osnovnih potreb še potrebo po
medčloveških odnosih in po pozornosti s strani drugih ljudi.
Podobno tudi socialna delavka v DSO Ljutomer navaja potrebe stanovalcev po spoštovanju,
upoštevanju in po povezovanju z drugimi. Vendar naj bi se potreba po širjenju novih znanstev
v starosti zmanjševala, v kolikor ima človek nek krog ljudi, ki jih pozna že od prej. Taki
posamezniki si bolj želijo ohranjati, poglabljati stike in odnose z ljudmi v obstoječi socialni
mreži. Zato meni, da stanovalci v domu čutijo tudi potrebo po obiskih svojcev in prijateljev.
Za kakovostno življenje v domu pa po njenem mnenju stanovalci potrebujejo tudi možnost za
čimbolj kreativno preživljanje prostega časa, čimveč možnosti izbire in možnost, da lahko o
določenih stvareh (npr. dnevnem ritmu, negi, prehrani, aktivnostih) odločajo tudi sami.
Ramovš (2003, str. 87) piše, da je poznavanje in upoštevanje vseh človekovih potreb pogoj za
kakršnokoli smiselno delo z ljudmi in za ljudi. Kakovost človeškega življenja se meri po tem,
koliko in v kakšni skladnosti so zadovoljene vse njegove potrebe. S tega vidika so zgoraj
opisani rezultati vsekakor spodbudni, saj nakazujejo, da se strokovni delavci zavedajo
pomena zadovoljevanja tako materialnih kot nematerialnih psihosocialnih potreb stanovalcev.
Pričakujemo lahko, da ima to velik vpliv na vrsto storitev, ki jih ponujajo v obeh domovih za
starejše. Storitve doma tako verjetno ne bodo zagotavljale le hrane, tople postelje in obleke,
pač pa bo pozornost vodstva doma usmerjena tudi na ustvarjanje možnosti za zadovoljevanje
nematerialnih potreb človeka.
89