diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

odvijajo na ločenih mestih. S tem se zmanjšujejo možnosti za spoznavanje generacij.
Institucionalna in prostorska segregacija se odsevata in reproducirata v kulturnih nasprotjih
med generacijami, npr. v jeziku, stilu oblačenja, glasbi. Ta t.i. kulturna starostna segregacija
pa se izraža v starostnih stereotipih, ki jih gojijo generacije ena o drugi. Ti stereotipi so
pogosto tudi negativni in nerealistični.
Raziskovalci ugotavljajo, da so današnje generacije segregirane in izolirane v prostorskem,
emocionalnem ter kulturnem smislu (Böstrom v Kump 2008, str. 65). V sodobnem času smo
tako soočeni s pojavom izoliranih skupnosti, društev in naselij, v katerih se zbirajo starejši na
enem koncu generacijskega spektra, medtem ko MTV in reklamna industrija proizvajajo
»mladinsko kulturo«, ki vključuje mlajše generacije na drugem koncu tega spektra (prav tam).
Starostna segregacija pomembno zmanjšuje priložnosti za srečanja in interakcije med
posamezniki v različnih starostnih obdobjih, kar s sabo nosi številne posledice. Odsotnost
interakcije spodbuja neobčutljivost za probleme, s katerimi se srečujejo ljudje, ki so druge
starosti. Vpliva tudi na dva pomembna razvojna pojava, socializacijo in generativnost 2
(Hagestad in Uhlenberg 2006, str. 645-648).
Socializacijo se sicer najpogosteje povezuje z usposabljanjem mladih za življenje v obstoječi
družbi; starejše generacije prenašajo znanje, veščine, norme in vrednote na mlade, da bi ti
lahko postali produktivni člani družbe. Socializacija pa je pravzaprav vseživljenjski, vzajemen
proces, ki se začne v zgodnjem otroštvu in traja vse življenje. V modernih družbah, ki se
soočajo z nenehnimi tehnološkimi in družbenimi spremembami, je potrebno tudi, da mlajši
učijo starejše. Starejši ljudje morda res ne potrebujejo vsega znanja kot mladi ljudje, toda s
pridobivanjem nekaterih novih znanj na področju družbenih, tehnoloških in kulturnih
sprememb se izognejo tveganju, da bi postali marginalizirani (Uhlenberg in De Jong Gierveld
2004). Vzajemna socializacija med generacijami je nujno potrebna, saj pri mladih krepi
smisel za zgodovino in kulturno dediščino ter jim daje občutek kontinuiranosti življenja in
upanje za prihodnost, starejšim pa omogoča, da ostanejo v stiku s časom. Sodobna
segregirana družba predstavlja oviro tej vzajemni socializaciji, medgeneracijske iniciative s
ponovnim zbliževanjem ljudi različne starosti pa sredstvo za premagovanje starostne
segregacije in s tem podporo vzajemni socializaciji.
2 Ang. generativity. V slovenski strokovni literaturi se ta pojem pojavlja pod različnimi prevodi (generativnost,
produktivnost, rodovitnost).
12