diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

4.3 STALIŠČA ZAPOSLENIH DO STAROSTI IN STARIH LJUDI
Strokovni delavci v domovih za starejše opisujejo starost kot »zaključujoče« tretje
življenjsko obdobje, ki je naraven in »neizogiben« del človekovega življenja.
Intervjuvanke menijo, da je starost lahko lepo ali slabo oziroma težko obdobje. To je odvisno
od določenih življenjskih okoliščin starega človeka, veliko pa tudi od tega, kako posameznik
sprejema te okoliščine, lastno starost in tegobe, ki mu jih starost prinaša. O slednjem sta
spregovorili dve izmed njih:
Delovna terapevtka – DS Rakičan – 2010:
»Starost…lehko lepo, lehko slabo (obdobje, op. a.), kak ga človik vzeme. Jes vidin, ka eni
starost sprejmejo lepo, keri pa je pesimist bil, pa je žalost (v starosti, op. a.) lehko zelo slaba.«
Socialna delavka – DSO Ljutomer – 2010:
»Zaj pa kak ve kdo to (izgube v starosti, op.a.) sprejeti. Ne, eni se ne dajo, eni se uprejo na to,
kaj še zmorejo, kaj še lahko, kar majo.«
Socialna delavka DSO Ljutomer namreč meni, da se človek v starosti bolj verjetno kot v
preteklih življenjskih obdobjih sooča s težavami zaradi različnih izgub; tu gre bodisi za
izgube zdravja, bližjih ljudi, lastnih sposobnosti ali aktivnosti, ki bi jih lahko izvajal. Tako se
v starosti ožijo tudi možnosti in alternative, med katerimi človek lahko izbira. Toda navzlic
temu lahko posameznik doživlja starost kot lepo obdobje, če se primerno spoprime s temi
izgubami.
Glavna dejavnika, ki po mnenju obeh socialnih delavk pomembno doprineseta h
kakovostnejšemu življenju v starosti, sta zdravstveno stanje starega človeka in dobri odnosi
z drugimi ljudmi. V zvezi z zdravjem omenjata predvsem odvisnost od pomoči drugih, ki
lahko za starega človeka predstavlja problem. Socialna delavka DSO Ljutomer pravi, da je
ljudem nasploh težko sprejemati odvisnost od drugih ljudi. Marsikoga zato ta odvisnost od
drugih zelo prizadene in se z njo težko sprijazni. Zmožnost posameznika, da skrbi sam zase,
pomeni »en vlki plus« v starosti.
Socialna delavka DS Rakičan pa v zvezi z odvisnostjo starejšega človeka od pomoči drugih
pripoveduje, da lahko postopno izgubljanje lastnih fizičnih zmogljivosti pri mentalno
zdravem starem človeku sproža tudi bojazni, nezadovoljstvo in čustvene stiske glede lastne
prihodnosti. Posebej, če so njegovi odnosi s svojci in drugimi potencialnimi oskrbovalci slabi.
86