diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

naj bi jih dosegalo prostovoljno delo mladih, so vzgoja in izobraževanje mlade generacije,
medgeneracijsko zbliževanje in dvig kvalitete življenja v starosti.
Danes lahko ločimo tri vrste prostovoljnega dela (Ramovš 2007, str. 15), v domovih za
starejše pa se odvijata predvsem prvi dve vrsti prostovoljstva:
- posamično prostovoljstvo, ko prostovoljec dela v neposrednem odnosu z enim
človekom ali posredno dela za enega človeka;
- skupinsko prostovoljstvo, ko prostovoljec neposredno vodi skupino ljudi ali sodeluje v
skupini;
- skupnostno prostovoljstvo, pri katerem dela prostovoljec neposredno z večjo
skupnostjo ali družbeno organizacijo oziroma posredno delna za skupnost ali
organizacijo.
Prostovoljstvo je v današnjih družbenih razmerah najuspešnejši način za razvijanje človeške
solidarnosti. Solidarnost je temeljna sposobnost za vsako medčloveško sožitje (Ramovš 2007,
str. 8). Prav zato je izrednega pomena, da mlad človek pridobi pozitivno izkušnjo s
prostovoljstvom v domu. S tega vidika igra pomembno vlogo tudi usposabljanje
prostovoljcev, ki mora biti temeljito in zelo kakovostno, pa naj gre za individualno ali
skupinsko prostovoljsko delo. Vsebinski poudarki so trije (Ramovš 2007, str. 44-45):
- pridobiti potrebno količino znanja in informacij s področja določenega
prostovoljskega dela (npr. o starosti in sožitju med generacijami)
- izoblikovati smiselna in jasna oseba stališča do vsega, kar je povezano s tem
prostovoljskim delom;
- največja pozornost pa je posvečena vadbi veščin za kakovostno osebno komuniciranje
ter za izvajanje dejavnosti, ki so za to prostovoljsko delo primerne.
Čez vse leto mora biti prostovoljec deležen potrebne pomoči, podpore in usmerjanja s strani
mentorjev prostovoljnega dela. V vsaki ustanovi za stare ljudi bi se zato morala polno
posvečati prostovoljcem za to specializirana socialna delavka (Ramovš 2003, str. 416). To pa
ne bi pomenilo prednosti le z vidika prostovoljcev, ki bi v tem primeru lahko bili deležni
večje podpore s strani institucije, pač pa tudi z vidika stanovalcev. V kolikor bi se s
prostovoljstvom ukvarjal strokovni delavec, ki ob tem ne bi rabil opravljati še drugih delovnih
nalog, bi se prostovoljstvo v posameznem domu za starejše lahko organiziralo v večjem
obsegu. Specializirani strokovni delavec, ki niti ni nujno socialna delavka, bi namreč lahko
vložil več energije v rekrutiranje prostovoljcev po šolah in v skupnosti ter tudi lažje vodil in
56