diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
dejavnosti. Tu odstopa skupina stanovalcev, ki redno sodelujejo v medgeneracijskih<br />
dejavnosti, saj so trije stanovalci (večina) izrazili željo po večjem številu medgeneracijskih<br />
dejavnosti v domu. S tega vidika lahko stališče nekaterih <strong>za</strong>poslenih, da je vsaka dodatna<br />
medgeneracijska dejavnost v domu dobrodošla, ocenimo kot pozitivno. Odprtost <strong>za</strong>poslenih<br />
<strong>za</strong> dodatne medgeneracijske aktivnosti je pomembna z vidika tistih posameznikov, ki čutijo<br />
večje potrebe po tovrstnih dejavnostih. Da se želja po večjem številu medgeneracijskih<br />
dejavnosti pojavlja prav v skupini, ki redno sodeluje v teh dejavnostih, ni presenetljivo.<br />
Tu se torej stališča <strong>za</strong>poslenih in stanovalcev, ki priložnostno sodelujejo v medgeneracijskih<br />
dejavnostih, skladajo v večji meri in se pojavlja razlika v stališčih med samimi stanovalci.<br />
Večja skladnost med stališčem <strong>za</strong>poslenih in stanovalcev, ki v teh dejavnostih sodelujejo<br />
priložnostno, pa je lahko povod <strong>za</strong> razmislek. Skupina stanovalcev, ki v medgeneracijskih<br />
dejavnostih sodelujejo priložnostno, ima manjšo potrebo po vključevanju v te dejavnosti oz.<br />
se <strong>za</strong>radi bolezni ne more vključiti. Sklepamo torej lahko, da tem dejavnostim pripisujejo tudi<br />
manjši pomen. Če pa naj bi se dom čimbolj prilagajal potrebam posameznikov, je torej nujno<br />
upoštevati večje potrebe stanovalcev po medgeneracijskih dejavnostih. Vsekakor to podpira<br />
tudi ugotovitev, da bi se vsi stanovalci, ki redno sodelujejo v medgeneracijskih dejavnostih,<br />
bili pripravljeni vključiti v dodatno <strong>medgeneracijsko</strong> dejavnost. Večina iz skupine<br />
stanovalcev, ki v teh dejavnostih sodelujejo le priložnostno, pa ne.<br />
Na osnovi dobljenih podatkov lahko <strong>za</strong>ključimo, da se je v obeh <strong>domovih</strong> <strong>za</strong> starejše <strong>za</strong>čel<br />
uveljavljati socialni model, ki ga označujejo upoštevanje individualnosti, prilagajanje željam<br />
stanovalcev in nena<strong>za</strong>dnje tudi prepoznana potreba po odpiranju institucije navzven in s tem<br />
tudi po medgeneracijskem povezovanju.<br />
Podatki kažejo, da oba domova <strong>za</strong> starejše organizirata medgeneracijske dejavnosti, ki sicer<br />
spodbujajo povezovanje med pripadniki različnih generacij, vendar pa <strong>medgeneracijsko</strong><br />
učenje v teh dejavnostih ostaja v o<strong>za</strong>dju in se odvija povsem spontano. Noben dom torej ne<br />
organizira medgeneracijskih dejavnosti, ki bi se izvajale s posebnim namenom, da bi se<br />
pripadniki različnih generacij učili en od drugega.<br />
Vpeljava medgeneracijskih izobraževalnih programov v program doma <strong>za</strong> starejše pa bi<br />
prinesla nekatere prednosti. Z omenjenimi izobraževalnimi programi bi namreč še vseeno<br />
dosegali tiste učinke, ki jih dajejo že vpeljane medgeneracijske dejavnosti (npr. zbliževanje<br />
generacij, popestritev ponudbe doma, dodatne možnosti <strong>za</strong> druženje in pogovor, zmanjševanje<br />
občutka osamljenosti in izključenosti), hkrati pa bi imeli tovrstni programi še druge pozitivne<br />
učinke. Tako bi npr. učenje uporabe računalnika stanovalce še dodatno mentalno stimuliralo.<br />
Ob tem pa bi obvladanje računalniških spretnosti <strong>za</strong> stanovalce pomenilo več možnosti <strong>za</strong> stik<br />
116
Change language