diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
2.4 (NE)UČINKOVITOST MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV<br />
Danes lahko opazimo naraščanje interesa <strong>za</strong> medgeneracijske aktivnosti in porast števila<br />
medgeneracijskih programov. Kljub temu pa ostaja malo znanega o tem, katere okoliščine in<br />
aktivnosti omogočajo pozitivne interakcije med generacijami in imajo blagodejne učinke <strong>za</strong><br />
vse vključene starostne skupine. Problem je v tem, da še ni razvit nek sistem, ki bi omogočal<br />
določiti kvaliteto posameznih programov (Epstein in Boisvert 2006). Pričakovanja, da bodo<br />
medgeneracijski programi imeli pomemben pozitiven učinek na življenje vseh vključenih, so<br />
zelo visoka. Toda tovrstni programi marsikdaj prinesejo celo negativne posledice. Seefeldt (v<br />
Jarrott idr. 2008, str. 443) je v svoji raziskavi ugotavljala, da so otroci, ki so redno obiskovali<br />
dom <strong>za</strong> starejše, imeli po koncu programa slabša stališča o staranju kot otroci, ki v takem<br />
programu niso so<strong>delo</strong>vali. Predpostavlja se, da je vzrok <strong>za</strong> neuspeh tega medgeneracijskega<br />
programa v njegovi naravi (Jarrott idr. 2008). V programu je bilo malo interakcije med otroci<br />
in stanovalci. Otroci so v domu nastopali v središču prostora, obdani s starostniki, pa tudi<br />
starostniki se v veliki meri niso odzivali na otroke. Meshel in McGlynn (2004, str. 463) pa<br />
neuspeh programa razlagata s pomanjkanjem »enakega statusa« med mladimi in starimi<br />
udeleženci. Vsi starejši ljudje v programu so bili slabotni in odvisni od pomoči drugih ljudi,<br />
medtem ko so bili mladi posamezniki relativno zdravi in samostojni. Program pa tudi ni bil<br />
oblikovan tako, da bi si mladi in stari udeleženci družno pri<strong>za</strong>devali <strong>za</strong> dosego nekega<br />
skupnega cilja (prav tam).<br />
Osebne interakcije med mladimi in starimi v medgeneracijskih programih lahko vplivajo na<br />
stališča udeležencev in premagajo nekatere starostne stereotipe. Toda če programi niso<br />
oblikovani tako, da vključujejo pomembnejše interakcije med udeleženci, se lahko negativna<br />
stališča vključenih posameznikov še povečajo. Udeleženec bo morda nenamerno in selektivno<br />
pozoren le na tiste vidike pri posameznikih iz drugih generacij, ki bodo njegove stereotipe le<br />
potrdili.<br />
Danes se <strong>za</strong>to avtorji s področja medgeneracijskega učenja usmerjajo tudi v iskanje smernic,<br />
ki bi pomagale oblikovati uspešne medgeneracijske programe. Medgeneracijsko učenje<br />
temelji na v<strong>za</strong>jemnosti in so<strong>delo</strong>vanju, ki je lahko različno intenzivno. Glede na intenzivnost<br />
stikov in so<strong>delo</strong>vanja med udeleženci medgeneracijskih programov Kaplan (2002, str. 314 –<br />
316) medgeneracijske dejavnosti in programe uvršča na kontinuum medgeneracijske<br />
vključenosti – od iniciativ, ki ne <strong>za</strong>htevajo posebnega stika med starostnimi skupinami do<br />
iniciativ, ki spodbujajo intenzivni stik in trajajoče možnosti <strong>za</strong> <strong>za</strong>upnost. Gre <strong>za</strong><br />
35
Change language