diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
diplomsko delo medgeneracijsko uÄenje v domovih za starejÅ¡e
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Iz tega razloga je pomemben način, kako se danes razpravlja o posledicah, ki jih je prinesla<br />
sprememba mladega prebivalstva v staro. Dejstvo je, da sodobne demografske spremembe<br />
postavljajo pod vprašaj že ustaljene oblike medgeneracijske izmenjave virov blaginje in<br />
<strong>za</strong>htevajo reformiranje sistemov države blaginje, zlasti pokojninskega in zdravstvenega<br />
sistema. Danes se največ razpravlja prav o primanjkljaju v blagajnah pokojninskega in<br />
zdravstvenega <strong>za</strong>varovanja, pa o vprašanju kdo, kako in v kakšnem obsegu bo v prihodnje<br />
nosil breme preživljanja in oskrbovanja vse večjega števila starih ljudi (Majhenič 2005).<br />
Razprave o pokojninskem sistemu imajo pogosto prizvok <strong>za</strong>vidanja starim ljudem in<br />
pomilovanja mladih, ki bodo morali plačevati prispevke <strong>za</strong> pokojnine starih ljudi. Vse manjše<br />
število aktivnih ljudi bo moralo skrbeti <strong>za</strong> vse obilnejšo populacijo vzdrževanih in nezmožnih<br />
starostnikov. Pojavljajo se pesimistične napovedi o naraščajočih izdatkih <strong>za</strong> zdravstveno<br />
oskrbo, nastanitve in dolgotrajno oskrbo starih ljudi. Kako si bodo države lahko privoščile<br />
finančne stroške <strong>za</strong> hitro naraščajočo populacijo starih ljudi Mediji s predstavljanjem starih<br />
ljudi kot pohlepnih starcev, ki ležerno živijo na račun revne delavske populacije (Silverstein<br />
idr. 2000, str. 272), dodatno <strong>za</strong>ostrujejo nasprotja med generacijami. Walker (2002) celo<br />
meni, da snovalci (ekonomske) politike problem demografskega staranja umetno krepijo z<br />
namenom, da bi tako opravičili preoblikovanje sistema države blaginje v smeri zmanjševanja<br />
vloge države in prelaganja odgovornosti na posameznike. Pri tem pa opo<strong>za</strong>rja, da ima<br />
alarmistična govorica strok in politike vselej pomemben vpliv tudi na medosebna razmerja<br />
med generacijami. Opisovanje pokojnin in starih ljudi kot ekonomskega bremena vpliva na<br />
javno podobo starih ljudi in lahko poveča razkol med generacijami.<br />
Vse to namreč ustvarja napačno predstavo, da materialne dobrine tečejo le od mladih k<br />
starejšim, in postavlja stare ljudi v vlogo pasivnih prejemnikov pomoči. Za vzpostavljanje<br />
medgeneracijske solidarnosti in razvijanje pozitivnih stališč do starejših in staranja je<br />
potrebno poudariti dvosmernost tokov podpore in pomoči med generacijami. Transferji na<br />
institucionalni ravni res tečejo od mlajših k starejšim, vendar so pogosto kompenzirani s<br />
transferji v skupnosti in družini (Kohli 2002). V okviru družine in sorodstva tečejo ne samo<br />
materialni viri, ampak tudi mnogo ur neplačanega dela, pomoči, podpore od starejših k<br />
mlajšim. Celo potem, ko <strong>za</strong>čnejo staršem upadati njihove fizične sposobnosti, ti še naprej<br />
nudijo emocionalno podporo svojim otrokom (Merz idr. 2009). Pripadniki stare generacije pa<br />
so tudi aktivni člani skupnosti, ki sami pogosto nudijo pomoč drugim – starim in mladim.<br />
Še več, daljšo življenjsko dobo lahko razumemo tudi v okviru novih družbenih priložnosti.<br />
Naraščanje deleža starih ljudi je povzročilo tudi porast pomembnega naravnega vira –<br />
10
Change language