diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

Vsi stanovalci menijo, da se v današnjem času generacije lahko učijo ena od druge. Vendar pa
polovica tistih stanovalcev, ki v medgeneracijskih dejavnostih sodelujejo le priložnostno,
pojmuje medgeneracijsko učenje kot enosmeren proces, ki teče od starejših k mladim.
Zasledimo celo mnenje, da se stari ljudje nimajo česa naučiti od mlade in srednje generacije.
Stanovalci, ki redno sodelujejo v medgeneracijskih dejavnostih, pa vsi pojmujejo
medgeneracijsko učenje kot obojesmeren proces. Nekateri so ob tem sicer vseeno prepričani,
da starejši ljudje lahko več naučijo mlajše.
Rezultati kažejo še nekatere razlike med tistimi stanovalci, ki redno sodelujejo v
medgeneracijskih dejavnostih, in tistimi, ki se medgeneracijske dejavnosti vključijo le
priložnostno. Vsi stanovalci torej odgovarjajo, da se generacije lahko učijo ena od druge.
Toda večina stanovalcev, ki priložnostno sodelujejo v medgeneracijskih dejavnostih, ni znala
povedati, kaj konkretno bi se lahko generacije naučile ena od druge. Stanovalci, ki redno
sodelujejo v medgeneracijskih dejavnostih, pa so svoj odgovor (torej, da se generacije lahko
učijo ena od druge) podprli z različnimi primeri. Eden od možnih razlogov za tak rezultat bi
lahko bil ta, da so stanovalci, ki priložnostno sodelujejo v medgeneracijskih dejavnostih, dali
socialno zaželen odgovor. Morda niso pričakovali, da bodo morali svoj odgovor še utemeljiti.
Druga možna razlaga izhaja iz tega, da se v medgeneracijske dejavnosti vključujejo le redko
in tako morda niti ne razmišljajo o medgeneracijskem učenju, ki poteka v teh dejavnostih.
Vključujejo se namreč predvsem v večje skupinske dejavnosti (npr. prireditve, praznovanje
rojstnih dni), ki so namenjene bolj razvedrilu in nastopom otrok, in stanovalci tako niti ne
pomislijo, da so se morda ob tem vseeno kaj naučili. Vsekakor pa teh skupinskih
medgeneracijskih dejavnostih stanovalec težje vzpostavi tesnejši stik z udeleženci druge
generacije in je tako tudi možnosti za bolj poglobljeno medgeneracijsko učenje manj.
Podobna razlika med stanovalci se je pokazala tudi, ko so se vprašanja o medgeneracijskem
učenju dotaknila njih osebno. Stanovalci, ki redno sodelujejo v medgeneracijskih dejavnostih,
so mnenja, da se sami lahko marsičesa naučijo od mladih, pa tudi oni lahko dajo neko znanje
mladim generacijam. Večina stanovalcev, ki v medgeneracijskih dejavnosti sodelujejo
priložnostno, pa meni, da se sami ne morejo učiti od mlajših. Bolj pa so odprti do učenja, ki bi
potekalo v smeri od njih k mladim. To se sklada tudi z pojmovanjem medgeneracijskega
učenja kot enosmernega procesa, ki se pojavlja pri nekaterih intervjuvancih. Med odgovori
stanovalcev iz te skupine pa celo zasledimo odklonilen odnos stanovalke do tega, da bi ona
učila mlade.
Strokovni delavci menijo, da v domovih za starejše vsekakor obstajajo potrebe po
medgeneracijskih dejavnostih. To utemeljujejo na različne načine. Medgeneracijsko
114