diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

delavcev seveda pomembno vplivajo na njihovo razumevanje potreb starejših in na njihovo
prepričanje o tem, katere vrste storitev potrebujejo stanovalci doma. Zadostna gerontološka
usposobljenost strokovnega osebja je zato imperativ, saj dom za starejše vsekakor mora
poskrbeti za take razmere znotraj institucije, v katerih lahko ljudje zadovoljujejo tudi svoje
nematerialne psihosocialne potrebe.
3.2.4 MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE IN UČENJE V DOMOVIH ZA
STAREJŠE PRI NAS
Medtem ko je medicinski model domov za starejše dajal poudarek predvsem zadovoljevanju
bioloških in materialnih potreb stanovalcev, so s prehodom v socialni model domov v
ospredje stopile tudi socialne in psihološke potrebe prebivalcev teh institucij. S tem se je
začelo uveljavljati spoznanje o nujnosti odpiranja teh institucij navzven in spoznanje o tem,
da mora dom med drugim spodbujati povezovanje stanovalcev z ljudmi izven institucije.
Vendar pa Mali (2009) navaja, da v naših domovih ostaja velik del potenciala, ki ga domovi
skrivajo za razvijanje medgeneracijskega sodelovanja, še prezrt. Povezovanje mlajše in
starejše generacije obstaja predvsem v oblikah prostovoljnega dela mladih, saj večina domov
v svoje dejavnosti vključuje predstavnike mlajše generacije, da se kot prostovoljci družijo s
stanovalci. V večini domov obstajajo tudi skupine za samopomoč, ki povezujejo stanovalce
domov predvsem s srednjo generacijo. V teh skupinah lahko v manjšem deležu zasledimo
medgeneracijsko povezovanje vseh treh generacij. Zaradi težnje po vključevanju mlajše
generacije, se ponekod mladi v skupine vključujejo že redno, drugod pa samo občasno (Primc
2002).
V naših domovih za starejše sta torej najbolj razširjeni obliki medgeneracijskega povezovanja
projekt skupin starih za samopomoč in projekt prostovoljstva.
3.2.4.1 SKUPINE STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ
Program skupin starih ljudi za samopomoč je eden najobsežnejših na področju zadovoljevanja
nematerialnih potreb starih ljudi v Sloveniji. Program poteka od leta 1987, ko je bila
ustanovljena prva skupina v Domu upokojencev Izola. Skupine starih ljudi za samopomoč so
se tako najprej začele razvijati v domovih za starejše in so še danes zelo prisotne v teh
institucijah. V Sloveniji trenutno deluje 505 skupin starih ljudi za samopomoč, 277 v javnih
socialno varstvenih zavodih in 228 v domačem okolju. Tako se v obliki rednega tedenskega
53