diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

druženja povezuje preko 5.000 ljudi starih nad 65 let
(http://skupine.si/programi/skupine_za_samopomoc.html). Nacionalno mrežo skupin za
samopomoč povezuje Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije.
Skupina starih ljudi za samopomoč je skupina naključno zbranih posameznikov, z namenom
postati prijateljska skupina, ki se srečujejo enkrat tedensko po uro in pol. Skupina šteje do 10
članov, praviloma starih nad 65 let, skupaj z usposobljenim voditeljskim parom. Voditelja
skupine sta prostovoljca in največkrat pripadnika srednje generacije.
Za strokovno podporo prostovoljcem/voditeljem skupin ter za organizacijo in razvoj lokalnih
mrež so odgovorni organizatorji lokalnih mrež. Zvezo društev kot krovno organizacijo
namreč združuje 20 lokalnih medgeneracijskih društev, v katerih je osnovna dejavnost
program Skupin starih ljudi za samopomoč in so redni člani Zveze društev ter 28 društev,
organizacij in ustanov, ki so pridruženi člani Zveze društev.
V skupini starih ljudi za samopomoč poteka proces zadovoljevanja nematerialnih potreb po
temeljnem medčloveškem odnosu, doživljanju smisla starosti in povezanosti vseh treh
generacij. Skupine si namreč med drugim prizadevajo za zmanjšanje in preprečevanje
izolacije starih ljudi in njihove sistemske nepovezanosti z mlado in srednjo generacijo
(Ramovš 1992, str. 211). Te skupine povezujejo predvsem staro in srednjo generacijo, teži pa
se tudi k vključevanju mlajše generacije. Tako se jih danes poimenuje tudi medgeneracijske
skupine.
V skupini starih ljudi za samopomoč so dejavnosti v glavnem usmerjene v povezovanje in
zbliževanje ljudi. Temeljna dejavnost je pogovor, v katerem sodelujejo člani skupine z
izkušnjami iz življenja v družini in delovnem okolju.
V skupinah se skozi pogovor vračajo na teme, kjer lahko člani skupine spregovorijo o svojem
uspešnem delu, o svojih otrocih in o tem, kaj so dobrega v življenju naredili. Ob zavesti, da so
življenjske izkušnje, modrost nujno potrebne srednji in mladi generaciji, staremu človeku daje
občutek pomembnosti in koristnosti ter smiselnosti življenja (Martjanec 2005, str. 51).
Dejavnosti omogočajo tudi učenje novih področij in prenos izkušenj že znanih aktivnosti.
Redna tedenska srečanja, usmerjena v pogovor o najrazličnejših zanimivih in aktualnih
življenjskih temah, omogočajo nenehno učenje ter spoznavanje stališč in mnenj drugih članov
v skupini o neki temi (Martjanec 2005, str. 51).
V skupinah starih ljudi za samopomoč torej ni poudarka na medgeneracijskem učenju, saj je
namen teh skupin z vidika medgeneracijskih odnosov predvsem zbliževanje generacij in
54