diplomsko delo medgeneracijsko učenje v domovih za starejše

od že bolj izkušenih starejših ljudi. Eden od sogovornikov meni, da lahko pripadniki ostalih
dveh generacij preko stikov s starimi spoznajo probleme, s katerimi se spopadajo ljudje v
tretjem življenjskem obdobju in na kakšen način le-te rešujejo. Starejši torej lahko delujejo
tudi kot zgled mlajšim generacijam, kako naj se uspešno spoprimejo s svojimi problemi.
Stari ljudje pa se od mlajših generacij lahko naučijo nekih novosti in se seznanijo z življenjem
v današnjem času, torej »kak se danes živi«. Povezovanje mlade in srednje generacije s staro
bi osrečilo starejše ljudi zaradi upoštevanja, ki bi ga bili deležni. Mlada in srednja generacija
pa tudi lahko dasta kakšne koristne nasvete stari generaciji.
Ob tem pa trije sogovorniki menijo, da se pripadniki različnih generacij danes v veliki meri
niso pripravljeni učiti eden od drugega. Ena od intervjuvank na primer pripoveduje, da
medgeneracijsko učenje med prvo in tretjo generacijo otežujejo družbene spremembe, pod
vplivom katerih so se spremenili tudi mladi. Nekateri stari ljudje te razlike težko sprejmejo in
niso pripravljeni na to, da bi se tudi sami nekoliko prilagodili mlajši generaciji. Posebej
»starokopitneži«, ki so stari 80 let in več, ne želijo biti z mladimi. Obenem pa tudi mladina
danes ni pripravljena prisluhniti stari generaciji in upoštevati njihovih nasvetov. Tudi drug
stanovalec pravi, da bi sam kot star človek prej sprejel znanje in koristen nasvet od mladega,
kot pa bi mlad človek sprejel to od njega.
Večina stanovalcev verjame, da obstaja precej stvari, ki bi se jih lahko oni osebno naučili od
mlajše generacije. Med njimi omenjajo plese, telovadbo, uporabo računalnika in novosti s
področja tehnike. Mladi pa bi jih lahko naučili tudi tistega, kar se sami učijo v šolah.
Le ena sogovornica meni, da se od mladih verjetno ne bi mogla več kaj dosti naučiti. Pravi:
Lojzka – 2010:
»Zaj znan že več kaj dosti ne, ka san prestara.«
Kot razlog torej navaja starost, kar odraža še danes prisoten socialni stereotip, da se starejši
ljudje ne morejo naučiti nečesa novega, ker nimajo več sposobnosti za to.
V zvezi s tem, kaj bi oni lahko naučili pripadnike mlajše generacije, navajajo spoštovanje,
tkanje na statvah, znanje o preteklosti, nasvete in nauke. Zanimivo tu je dejstvo, da se je
večina stanovalcev s težavo domislila, kakšno znanje lahko ponudijo mlajšim generacijam.
Razlog temu bi lahko iskali v danes uveljavljenem mnenju, je znanje starih ljudi nekoristno za
mlade, saj zaradi hitrega materialnega napredka delovne izkušnje hitro zastarijo. Danes so
97