otroci s posebnimi potrebami v drÅ¾avni in waldorfski Å¡oli

More documents

Recommendations

Info

Nova paradigma je prinesla nove ideje in vrednote. Na “prizadetost” in “motenost” (po Begemann 1997) ne smemo gledati kot na objektivno lastnost človeka, ki predstavlja njegov nepopravljiv deficit, ampak jo moramo gledati v relaciji do popolnoma konkretne življenjske situacije. Na posebne potrebe se ni več gledalo skozi medicinski ali psihološki diskurz, kateri je imel te motnje za nepopravljive. Skozi sociološki diskurz pa je posameznik z motnjo postal enakovreden, s pomočjo družine se je lahko vključil v “normalno” življenje. Začelo se je gledati na korist otroka, ne družbe. Z novo paradigmo se je zajel tudi bistveno širši del populacije. Pred novo paradigmo, je bilo “motenih ali prizadetih” okrog 2% otrok. Z novo paradigmo pa se je to razširilo na 20 do 25% otrok. To pa zaradi tega, ker nova paradigma ni le vključevala tistih otrok z motnjami, ampak tudi nadarjene otroke, ter tiste ki imajo učne težave. Nove ideje in vrednote se kažejo v izhodišču kako poimenovati in kdo so osebe s posebnimi potrebami. Angleži so prvi vpeljali termin “otroci s posebnimi potrebami”, želeli so slediti spremenjenemu pojmovanju in odnosu do teh oseb. Naziv posebne potrebe se je hitro širil, saj je zadovoljil potrebo po novi paradigmi in novi kulturi do teh oseb. Ta termin smo vpeljali tudi pri nas. Z novim terminom smo zajeli drugačen del populacije, kot je bil zajet doslej. Želeli smo spremeniti tudi odnos do oseb s posebnimi potrebami, opustiti staro segregativno pojmovanje in uvesti integrativno. Integrativno pojmovanje je pojmovanje brez posebnega etiketiranja, stigmatiziranja in diskriminiranja (Opara, 2003). Opara (2003) pravi da jih moramo sprejemati kot individualna bitja, kot unikum z vsemi njihovimi potezami, kajti vsak je individum, ne glede na svoje lastnosti. Da smo želeli opustiti preživet sistem usmerjanja v hibo, defekt in se usmeriti v človeka kot celoto, zlasti v njegov potencial. Odkriti kaj posameznik potrebuje, kaj je zanj najboljše oziroma kako razviti zanj najboljšo prakso. Tu pa se nam postavi vprašanje, ali nismo že prej gledali na te otroke kot individum, ter jih zaznavali kot celoto. Po mnenju nekaterih avtorjev, smo osebe s posebnimi potrebami že od nekdaj dojemali kot individume, vendar smo do sedaj svoj pogled na njih usmerjali preko medicinskega ali psihološkega diskurza. Po Resmanu (2003) bi najsplošnejša označitev otrok s posebnimi potrebami bila, da so “posebni” vsi tisti otroci oziroma skupine otrok, ki se razlikujejo od dominantnih skupin po socialnokulturnih, telesnih in osebnostnih značilnostih. V vrtcu in šoli so to tisti otroci, ki brez dodatne in posebne pomoči še posebej usposabljanja učitelja ali strokovnjaka ne bi zmogli sožitja in dela v šoli med svojimi vrstniki. 10
Pri novi paradigmi otroci s posebnimi potrebami prenehajo biti predmet specializiranih strokovnjakov in specializiranih institucij in postanejo stvar celotnega sistema oziroma celotne družbe. Specializirane institucije postajajo le oblika najbolj prilagojenega in strokovno kompetentnega dela za to populacijo. In ta del šolstva oziroma vzgoje in izobraževanja mora biti del celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, ne pa njen paralelni del (Opara, 2003). Če zajamemo sociološki pogled na posebne potrebe, lahko te otroke uspešno integriramo v programe redne šole. Tem otrokom ni potrebno več obiskovati specializiranih šol, vendar le te še vedno ostajajo. V njih se vključujejo otroci, katerih integracija ni mogoča, ostajajo pa tudi zato, da pomagajo pri integraciji ostalih otrok s posebnimi potrebami. Da bi lahko razvili in uresničili nov koncept vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, je treba upoštevati univerzalnost načel ter dejavnike, ki določajo vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (Opara, 2003, str.40). Z globalnimi vprašanji vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami se ukvarjajo najpomembnejše mednarodne asociacije. O tem so sprejeli več deklaracij, načel in usmeritev OZN, UNESCO in Svet Evrope. Med pomembnejše dokumente gotovo sodijo Konvencija o otrokovih pravicah (1990), Resolucija Sveta Evrope in ministrov za šolstvo o integraciji otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju v redni šolski sistem (1990), Deklaracija Svetovnega foruma izobraževanja za vse iz leta 1990, Salamanška izjava: sklepi svetovne konference o posebnih potrebah otrok (1994), ter Lizbonska deklaracija iz leta 2007. Konvencija o otrokovih pravicah je začela veljati leta 1990, sprejela pa jo je Generalna skupščina Združenih narodov. Konvencija priznava pravice otrok brez kakršnega koli razlikovanja, otrokova korist je glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otrokom. Konvencija opisuje pravice otrok kot so: pravica do življenja, imena, državljanstva, svobodnega izražanja, izobrazbe, zdravstvene zaščite, igre, veroizpovedi,... V 23. členu Konvencije so omenjeni tudi otroci s posebnimi potrebami. In sicer pravi: “Telesno ali duševno prizadet otrok mora uživati polno in dostojno življenje v razmerah, ki jamčijo dostojanstvo, spodbujajo samozavest in olajšujejo njegovo dejavno udeležbo v družbi” (konvencija o otrokovih pravicah, 23.člen). 11
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAK
Page 3 and 4: POVZETEK Odločitev o tem ali otrok
Page 5 and 6: KAZALO ZAHVALA . . . . . . . . . .
Page 7 and 8: I. UVOD Kot plesni učitelj sem se
Page 9: II. TEORETIČNI DEL 1. JAVNO ŠOLST
Page 13 and 14: Leta 1994 je v Salamanci v Španiji
Page 15 and 16: V času portugalskega predsedovanja
Page 17 and 18: − − − sodelovati na vseh ravn
Page 19 and 20: Feuser (1998) pravi, da je za pedag
Page 21 and 22: Danes se vse bolj uporablja tudi iz
Page 23 and 24: Ni usmerjena k anomalijam učencev,
Page 25 and 26: Etični vidik pravičnosti vodi Med
Page 27 and 28: Če pogledamo Švedsko šolsko zako
Page 29 and 30: Vendar pa imajo probleme z izobraž
Page 31 and 32: Namesto na ločene predmete, je uč
Page 33 and 34: Z Belo knjigo je bila postavljena z
Page 35 and 36: Zakonodaja je postavila jasne opred
Page 37 and 38: Prav tako pa se lahko s prilagojeni
Page 39 and 40: Otroci se usmerjajo v programe gled
Page 41 and 42: 2. WALDORFSKA ŠOLA Waldorfska vzgo
Page 43 and 44: 2.1. RAZMERJE MED RAZUMEVANJEM RAZV
Page 45 and 46: V waldorfskem vrtcu otroci vsak dan
Page 47 and 48: Če bi učitelj začel te oblike mi
Page 49 and 50: Waldorfski učni načrti so drugač
Page 51 and 52: Vendar pa je tudi razlika v tem, da
Page 53 and 54: Waldorfska pedagogika poskuša goji
Page 55 and 56: V tretjem razredu je večino časa
Page 57 and 58: Poleg tega, da učenci vstopajo v s
Page 59 and 60: 3.3. PRIMERJAVA OPISMENJEVANJA V RE
Page 61 and 62:
ORGANIZACIJA POUKA 5. Ali imate izd
Page 63 and 64:
7. ANALIZA IN INTERPRETACIJA VPRAŠ
Page 65 and 66:
7.2. ORGANIZACIJA POUKA Pri organiz
Page 67 and 68:
7.3. POLOŽAJ V RAZREDU V tem sklop
Page 69 and 70:
Svoja znanja učitelji poglabljajo
Page 71 and 72:
Poleg priprave programa pa se pripr
Page 73 and 74:
IV. ZAKLJUČEK Čeprav nam zadovolj
Page 75 and 76:
Košir S. (2003). Integracija otrok
Page 77 and 78:
Special needs education within the
show all

otroci s posebnimi potrebami v drÅ¾avni in waldorfski Å¡oli

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?