otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Zakonodaja je postavila jasne opredelitve o populaciji otrok s posebnimi potrebami, ko pa je
predvidevala čim večje vključevanje te populacije v redne pogoje vzgoje in izobraževanja, je
naletela na že spremenjen položaj. V šolskem letu 1988/89 je bilo v posebnih šolah in zavodih 2,5
odstotka otrok (Galeša, 1995, po Opara 2005), leta 1999/2000 pa le še 1,9 odstotka otrok (Opara,
2000, po Opara 2005). Torej lahko rečemo, da se je integracijsko gibanje odvijalo samo po sebi že
pred sprejemom nove zakonodaje.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) postavi v 2. členu zelo
pomembno opredelitev, ki zadeva otroke s posebnimi potrebami. 2. člen tega zakona, namreč
govori o ciljih vzgoje in izobraževanja, in med drugimi tudi izpostavi zagotavljanje optimalnega
razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno
pripadnost, ter telesno in duševno konstitucijo, ter zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in
izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami,... (ZOFVI 1996, 2.člen). Te
opredelitve so za vzgojo in izobraževanje pomembni prav zato, ker dajejo možnost enakovredne
izbire izobraževanja.
Naslednji pomembni rešitvi, sta opredelitev javno veljavnih programov in izobrazbe (9.člen), ter
opredelitev javne mreže (11.člen). Opredelitev javne mreže v osmem odstavku govori o javni mreži
zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Le ta mora
zagotavljati vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo (ZOFVI,
1996).
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se še v nekaterih členih dotakne oseb s
posebnimi potrebami. In sicer v 13. členu vzpostavi vzgojni in posebni program vzgoje in
izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ter njun obseg. V 67. členu omenja
svetovalno službo, ter njene naloge. Svetovalna služba naj sodeluje tudi pri pripravi
individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. 84. člen govori o normativih in
standardih in zahteva izpolnjevanje določenih pogojev, kot so prilagojeno izvajanje programov,
prilagojene izobraževalne programe ali posebne programe vzgoje in izobraževanja (prav tam).
Med postopkom sprejemanja Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996),
ki je potekal vzporedno s sprejemanjem Zakona o osnovni šoli (1996), sta se pojavili dve pobudi za
spremembe, ki sta bili v skladu z prizadevanji po upoštevanju človekovih in otrokovih pravic.
35