otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Vseeno pa bi lahko rekli, da je otrok s posebnimi potrebami na nek način še vedno stigmatiziran.
Predvsem z vidika nezmogljivosti, ter tudi del stigmatizacije so njegovi odhodi iz razreda na
dodatno učno pomoč. Menimo, da tega vidika tudi waldorfski šoli ni uspelo odpraviti.
Sintezo vprašanj, bi zaključili z ključnim vprašanjem: ali je waldorfska šola bolj inkluzivno
naravnana kot redna javna šola.
Menimo, da sta glede inkluzije zelo podobni. Lahko bi rekli da sledita ena drugi. Tu se nam
zastavlja novo vprašanje, ki nam ga ni uspelo pridobiti, katera je bila prva. Ali je waldorfska šola
povzela po redni javni šoli integracijo, ali je javna šola pri postavitvi nove zakonodaje o integraciji
in inkluziji povzemala izkušnje waldorfske šole.
Glede na to da smo podatke o javni šoli črpali le iz teoretičnih virov, kjer je ideja o integraciji in
inkluziji dobro razložena. Podatke o integraciji in inkluziji na waldorfski šoli, pa smo pridobili le iz
intervjuja, se na to vprašanje zelo težko odgovori. Če primerjamo naše pridobljene podatke, lahko
rečemo, da sta obe enakovredno inkluzivno naravnani. Razlike so le v nekaterih pogledih, kot je ta,
da v waldorfski šoli lahko učitelj sam presodi ali bo otroka integriral ali ne, v javni šoli pa učitelj te
možnosti nima. Vendar pa menimo, da bi bilo potrebno opraviti še kakšen intervju s strani redne
javne šole, kako teorija dejansko poteka v praksi. Dobro bi bilo tudi dobiti kakšno literaturo s strani
waldorfske šole, ki opisuje načine integracije in inkluzije. Šele takrat bi lahko resnično ugotovili
katera šola je bolj inkluzivno naravnana.
72