otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

1.1.3. PRIMERJALNA ANALIZA
V večini držav vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami posvečajo posebno pozornost.
Še posebej kadar gre za integrativno vzgojo. Pogledali si bomo kako imajo organizirano integrirano
vzgojo in izobraževanje teh otrok v Italiji, Avstriji in na Švedskem.
Italijanska šolska zakonodaja temelji na številnih določbah Ustave Republike Italije, ki so povezane
z vzgojo in izobraževanjem. Poleg temeljnih človekovih pravic, ki jih Ustava zagotavlja, so posebej
opredeljeni tudi nekateri principi, neposredno povezani z vzgojo in izobraževanjem. Z določbo v
Ustavi je tako opredeljeno, da imajo starši pravico in dolžnost vzgajati, vzdrževati, izobraževati in
šolati otroke. Država je dolžna določiti splošne predpise za izobraževanje in ustanoviti državne šole
za vse učence, šole so odprte za vse, saj je osnovno izobraževanje, ki traja vsaj osem let, obvezno in
brezplačno, ter, da imajo osebe s posebnimi potrebami pravico do izobraževanja. Že v Ustavi je
torej določeno, da na nobeni stopnji vzgoje in izobraževanja kakršnakoli diskriminacija ni
dovoljena. Torej tudi ne diskriminacija do enaki možnosti za izobraževanje zaradi posameznikovih
posebnih potreb (Vršnik Perše, 2005).
Nekoliko drugače ima to urejeno Avstrija. Tu so širši temelji za vzgojo in izobraževanje postavljeni
že na ravni temeljnega Ustavnega zakona, saj je 14. člen namenjen izključno vzgoji in
izobraževanju. V okviru tega člena so predvsem opredeljene pristojnosti za oblikovanje zakonodaje
in njeno izvajanje ter razlikovanje med javnimi in privatnimi šolami. Tako je opredeljeno, da je v
pristojnosti vlade, da sprejme okvirno zakonodajo in v pristojnosti posameznih dežel, da poskrbijo
za izvajanje te zakonodaje na celotnem področju organizacije sistema javnih obveznih šol. Država
je odgovorna za sprejemanje zakonodaje, ki ureja vzgojo in izobraževanje na ravni obveznega
šolanja, in s tem tudi obvezno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Temeljni
zakon, ki ureja predvsem organizacijo sistema vzgoje in izobraževanja ter tako določa tudi različne
oblike programov in šol, je Zakon o organizaciji šolstva. Pomembna pa sta še Zakon o vzgoji in
izobraževanju in Zakon o obveznem izobraževanju. Posebnega zakona, ki bi opredeljeval vzgojo in
izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v Avstriji ne najdemo, saj so vse rešitve vključene v
zakonodajo za posamezna področja vzgoje in izobraževanja. Šele po letu 1993 pa so bile v
zakonodajo uvedene tudi določbe o možnosti skupnega šolanja otrok s posebnimi potrebami in
njihovih vrstnikov brez posebnih potreb (prav tam).
26