otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
1.1.3. PRIMERJALNA ANALIZA<br />
V več<strong>in</strong>i držav vzgoji <strong>in</strong> izobraževanju otrok s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong> posvečajo posebno pozornost.<br />
Še posebej kadar gre za <strong>in</strong>tegrativno vzgojo. Pogledali si bomo kako imajo organizirano <strong>in</strong>tegrirano<br />
vzgojo <strong>in</strong> izobraževanje teh otrok v Italiji, Avstriji <strong>in</strong> na Švedskem.<br />
Italijanska šolska zakonodaja temelji na številnih določbah Ustave Republike Italije, ki so povezane<br />
z vzgojo <strong>in</strong> izobraževanjem. Poleg temeljnih človekovih pravic, ki jih Ustava zagotavlja, so posebej<br />
opredeljeni tudi nekateri pr<strong>in</strong>cipi, neposredno povezani z vzgojo <strong>in</strong> izobraževanjem. Z določbo v<br />
Ustavi je tako opredeljeno, da imajo starši pravico <strong>in</strong> dolžnost vzgajati, vzdrževati, izobraževati <strong>in</strong><br />
šolati otroke. Država je dolžna določiti splošne predpise za izobraževanje <strong>in</strong> ustanoviti državne šole<br />
za vse učence, šole so odprte za vse, saj je osnovno izobraževanje, ki traja vsaj osem let, obvezno <strong>in</strong><br />
brezplačno, ter, da imajo osebe s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong> pravico do izobraževanja. Že v Ustavi je<br />
torej določeno, da na nobeni stopnji vzgoje <strong>in</strong> izobraževanja kakršnakoli diskrim<strong>in</strong>acija ni<br />
dovoljena. Torej tudi ne diskrim<strong>in</strong>acija do enaki možnosti za izobraževanje zaradi posameznikovih<br />
posebnih potreb (Vršnik Perše, 2005).<br />
Nekoliko drugače ima to urejeno Avstrija. Tu so širši temelji za vzgojo <strong>in</strong> izobraževanje postavljeni<br />
že na ravni temeljnega Ustavnega zakona, saj je 14. člen namenjen izključno vzgoji <strong>in</strong><br />
izobraževanju. V okviru tega člena so predvsem opredeljene pristojnosti za oblikovanje zakonodaje<br />
<strong>in</strong> njeno izvajanje ter razlikovanje med javnimi <strong>in</strong> privatnimi šolami. Tako je opredeljeno, da je v<br />
pristojnosti vlade, da sprejme okvirno zakonodajo <strong>in</strong> v pristojnosti posameznih dežel, da poskrbijo<br />
za izvajanje te zakonodaje na celotnem področju organizacije sistema javnih obveznih šol. Država<br />
je odgovorna za sprejemanje zakonodaje, ki ureja vzgojo <strong>in</strong> izobraževanje na ravni obveznega<br />
šolanja, <strong>in</strong> s tem tudi obvezno vzgojo <strong>in</strong> izobraževanje otrok s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong>. Temeljni<br />
zakon, ki ureja predvsem organizacijo sistema vzgoje <strong>in</strong> izobraževanja ter tako določa tudi različne<br />
oblike programov <strong>in</strong> šol, je Zakon o organizaciji šolstva. Pomembna pa sta še Zakon o vzgoji <strong>in</strong><br />
izobraževanju <strong>in</strong> Zakon o obveznem izobraževanju. Posebnega zakona, ki bi opredeljeval vzgojo <strong>in</strong><br />
izobraževanje otrok s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong> v Avstriji ne najdemo, saj so vse rešitve vključene v<br />
zakonodajo za posamezna področja vzgoje <strong>in</strong> izobraževanja. Šele po letu 1993 pa so bile v<br />
zakonodajo uvedene tudi določbe o možnosti skupnega šolanja otrok s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong> <strong>in</strong><br />
njihovih vrstnikov brez posebnih potreb (prav tam).<br />
26