otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Vendar pa je tudi razlika v tem, da tipične legastenične napake, kot so zamenjevanje črk in številk,
waldorfski učitelji in teoretiki označujejo kot posledico še nedokončanega procesa opismenjevanja
ali uvajanja v številske odnose. In ne kot anomalijo v otrokovem razvoju. Otrok lahko do petega
razreda zamenjuje črke in številke in ga ne bodo označili kot legastenika. Temveč bodo vse te
pojave pripisali nedokončanemu procesu opismenjevanja in temu primerno ravnali tako, da bodo
posvetili otrokovi napaki pri samem pouku več pozornosti (prav tam).
Razloge, da je waldorfska šola, šola prijazna otroku, tudi otroku s posebnimi potrebami, bi bilo
mogoče najti v preobratu od izobraževalnih k vzgojnim ciljem. Medveš (1989) namreč ugotavlja, da
je ravno to tisti korak, ki bi lahko pomagal pojasniti tako radikalna stališča in uspešnost waldorfske
šole pri odpravljanju vseh sredstev, ki ustvarjajo nelagodje in strah pred šolo, pred neuspehom in
učiteljevo avtoritarnostjo, ter povzročajo lahko celo bolezenske oblike vedenja, ki so običajne za
storilnostno šolsko klimo.
Danes še vedno obstajajo waldorfske šole za otroke s posebnimi potrebami. Vendar pa lahko redna
waldorfska šola sprejme v svoj razred takšnega otroka, če se otrok socialno lahko vključi v razred in
njegova prizadetost ni pretežka. Tak otrok lahko ob vključitvi zelo napreduje, prispeva pa tudi k
ugodnemu socialnemu razvoju celotnega razreda.
Otrok lahko ostane v razredu toliko časa, dokler napreduje v okviru svojih sposobnosti, ne ovira
učiteljevega dela z ostalim razredom in se vključuje v socialno življenje razreda. Če samo en od teh
pogojev ni izpolnjen, je treba otroka prepisati na šolo, ki bo ustrezala njegovim zmožnostim. V
takem primeru šola ne more prevzeti odgovornosti za otrokovo normalno šolanje. Zato je treba, da
pred vpisom starši izjavijo, da ga v redno waldorfsko šolo vpisujejo na svojo odgovornost (Serajnik,
1994).
Vera Grobelšek (2007), učiteljica v waldorfski šoli, pravi, da je osnovna naloga učitelja najti
otrokove skrite potenciale, da ga lahko nagovori na področju, kjer ima sposobnosti. Ko v otroku
najdeš talent, ga lahko razviješ v globino. Pri tem pa moraš biti ves čas na razpolago vsem otrokom
v razredu. Zato moraš kot učitelj zmeraj delati na dveh nivojih: upoštevati moraš otroka s posebnimi
potrebami, njegove želje, vprašanja, na drugi strani pa poslušati razred. Tako moraš ves čas graditi
most med otrokom in razredom.
51