otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

3. PRIMERJALNA ANALIZA OPISMENJEVANJA V
WALDORFSKI ŠOLI IN DRŽAVNI ŠOLI
3.1. WALDORFSKA ŠOLA
Že zgoraj smo omenili, da waldorfska šola zagovarja začetek poučevanja akademskih predmetov
okrog sedmega leta starosti. V tem času otroci jasneje izrazijo željo, da bi jih neposredno poučevali
odrasli. Pripravljeni so sedeti v šolskih klopeh ter se učiti.
Po mnenju Strmole Ukmarjeve (2005), waldorfska pedagogika podpira pristop, ki otrokom
omogoča, da razvijejo tiste kognitivne in socialne sposobnosti, ki bodo podprle razvoj jezikovnih
sposobnosti ter učenje branja in pisanja. Tako se zmanjšajo možnosti pojava bralno-napisovalnih
težav, poveča se razumevanje prebranega in želja po branju. Pri tem izhaja iz stališča, da je prvi
pogoj dobre pismenosti bogata govorjena beseda. Zato pravi, da se opismenjevanje otrok začne že v
predšolskem obdobju.
Waldorfski vrtec daje otrokom bogato izkušnjo govorjenega jezika, možnost ustvarjalnega igranja z
igračami, ki jih morajo bogatiti s svojo domišljijo, veliko pravljic, pesmic verzov in rim, ter
zbranega poslušanja. S tem otroci razvijajo besedno izražanje, bogatijo svoj besedni zaklad, večajo
jezikovno razumevanje; torej vse tisto, kar je temelj za razvoj kakovostne pismenosti in bralnih
sposobnosti posameznika (Strmole Ukmar, 2005, str.146).
Če proces opismenjevanja ločimo na učenje branja in pisanja, je v waldorfskih šolah na prvem
mestu učenje branja in šele nato učenje pisanja. Opismenjevanje ni zgolj izobraževalni proces,
proces osvajanja novega znanja in veščine, temveč tudi priložnost za vzgajanje, za razvoj otrokovih
osebnih kvalitet in vrednot (Strmole Ukmar, 1999, str.12).
Težišče opismenjevanja je v drugem in tretjem razredu. V prvem razredu je več poslušanja,
govorjenja, v drugem pa več pisanja in branja. V tretjem razredu se snov enakovredno porazdeli
med poslušanje, govorjenje in pisanje (Učni načrt za slovenščino).
52