otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Otroci nato prerišejo sliko, učitelj pa kot pripravo na naslednji dan napove novo zgodbo ali
nadaljuje prejšnjo. Tretjega dne učitelj nariše nekoliko abstrahirano podobo tega predmeta in v njem
poudari začetno črko. Učenci besedo izgovorijo jasno in razločno, nato pa iščejo nove besede, ki se
začnejo s tem glasom. Kasneje pa tudi besede, ki imajo ta glas na koncu ali na sredini besede (prav
tam).
Tak postopek se nadaljuje pri učenju vseh soglasnikov. Pri učenju samoglasnikov pa učitelj izhaja
iz občutij, saj so samoglasniki pogosti spremljevalci našega notranjega doživljanja. Čudenje
ponazorimo z O-jem, navdušenje z A-jem (Strmole Ukmar, 2005, str.147).
Že kmalu pa mora učitelj napisati na tablo stavek in otrokom povedati, kaj piše. Učenci ga nato
najprej preberejo še sami, ter nato poiščejo v njem črke ali celo besede, ki jih že znajo. Nato ga
počasi in skrbno prepišejo. Tekom celega šolskega leta se na pamet učijo tudi vrsto pesmi in
izštevank, ki jih učitelj najprej napiše na tablo po nareku učencev. Najprej jih prebere učitelj sam,
za njim vsi učenci skupaj, nato pa jih prepišejo na liste (Strmole Ukmar, 1999,str.14).
Ves čas opismenjevanja mora učitelj skrbeti, da so izdelki učencev narejeni po njihovih najboljših
močeh in da je vsak risalni list risba zase. Zraven pa še vedno vadijo pisanje posameznih črk. V
prvem šolskem letu je učenje branja in pisanja posnemanje aktivnosti, ki jo otroci sprejmejo preko
učiteljeve avtoritete. Z večkratnim ponovnim pisanjem in srečevanjem s posamezno besedo se jo
učenci naučijo (prav tam).
Do konca prvega razreda morajo učenci dodobra osvojiti velike tiskane črke in z učiteljevo pomočjo
zapisati prve stavke. Ob koncu leta dobijo učenci svoj prvi zvezek, saj prej celo leto pišejo in rišejo
na risalne liste z voščenimi barvicami. V drugem razredu se učenci srečajo s tiskano besedo, ko
spoznajo male tiskane in male pisane črke. Velike pisane črke pa se lahko učijo ob koncu drugega
ali na začetku tretjega razreda (prav tam).
V drugem razredu sistematično obravnavajo male tiskane črke in ob tem učenci spoznajo vlogo
velikih tiskanih črk. Običajno v drugem razredu spoznajo tudi male pisane črke, velike pisane pa v
tretjem razredu. Pri spoznavanju in utrjevanju črk potrebujejo veliko spodbud in opore, saj je proces
opismenjevanja zanje izredno naporen in manj privlačen od ostalega dela (Učni načrt za
slovenščino).
54