otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

3.2. JAVNA ŠOLA
Tudi v okviru državnega izobraževanja, je za opismenjevanje poskrbljeno že na ravni predšolske
vzgoje.
Tako je v Kurikulumu za vrtce (1999) zapisano, da jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju
vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim
jezikom in (skozi doživljanje) spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti. Jezikovne
dejavnosti so povezane z vsemi jezikovnimi ravninami: s fonološko, morfološko, skladenjskopomensko
(in pragmatično). Še posebej od tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj
predpisanih in predbralnih sposobnosti. Ob poslušanju vsakdanjih pogovorov, pripovedovanju
literarnih besedil, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, ob učenju otrok od otrok, in sicer v različnih
socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, se otroci učijo jezika. Pomemben del jezikovnih dejavnosti
so enostavna besedila, ki so vezana na vsakodnevno življenje. To so na primer kratka sporočila,
zapis otrokovega komentarja k njegovi risbi, kuharski recept za priljubljeno jed,... Pomembno je
tudi zbliževanje s knjigo kot pisnim prenosnikom, ter zgodnje navajanje na rabo knjige. Ko otroka
navajamo na rabo knjige, ga s tem vključujemo v pisno kulturo kot pomembno sestavino
demokratizacije družbe (Habjan, 2008, str.37).
V redni osnovni šoli se pri predmetu slovenščine, proces opismenjevanja uresničuje z jezikovnim in
književnim poukom v okviru štirih sporazumevalnih dejavnosti- poslušanja, branja, govorjenja in
pisanja. Končni namen jezikovnega pouka je opismenjenost v smislu kar najboljšega praktičnega in
ustvarjalnega obvladovanja vseh štirih dejavnosti, pa tudi znanja jezikovno sistemskih osnov.
Književni pouk pa poleg spoznavanja umetnostnih besedil poudarja zelo pomembno vlogo vseh
tistih kulturnih, etičnih, duhovnih in drugih funkcij, ki jih besedna umetnost, kot pomemben,
univerzalen družbeni dosežek premore, in so za zgodovinsko obstajanje slovenstva še posebej
pomembne (Učni načrt za Slovenščino, 2002).
Predmetu Slovenščina je v prvem triletju osnovne šole namenjenih 700 ur pouka. 210 ur na leto v
prvem razredu, ter po 245 v drugem in tretjem razredu. V prvem obdobju osnovnošolskega
izobraževanja se predmet slovenščina z vsebinami in dejavnostmi učencev tesno povezuje z drugimi
predmeti. To pa velja tudi za začetno opismenjevanje, ki poteka skozi celo prvo triletje.
56