otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Z Belo knjigo je bila postavljena zasnova celotnega koncepta od vrtcev do visokošolskega
izobraževanja. Področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ni bilo več posebno
področje, temveč integrirano v vsa druga. Upoštevana je bila Splošna deklaracija o človekovih
pravicah, kjer piše, da imajo starši pravico do izbire vrste izobrazbe za svoje otroke, postavljeno pa
je tudi načelo o enakih možnostih. Le ta je zahtevalo diferencirano ponudbo na vseh stopnjah, ki
omogoča uresničevanje pravic do izbire različnih izobraževalnih poti in vsebin. Država naj bi
zagotavljala možnosti za optimalni razvoj posameznika, ne glede na pogoje in telesno ter duševno
konstitucijo. Zagotavljanje enakih možnosti pa je mogoče zagotoviti le v demokratičnem sistemu
vzgoje in izobraževanja, kjer je omogočeno uveljavljanje načel enakih možnosti hkrati z zahtevo po
upoštevanju različnosti in drugačnosti, ter pravice do izbire. Povečati je treba možnost za varstvo,
vzgoji in izobraževanje razvojno drugačnih otrok ter otrok s posebnimi potrebami. Potrebno je
dosledneje uveljaviti razne oblike in metode dela z njimi ter pospešiti njihovo integracijo v skupni
sistem edukacije. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti rahljanju stereotipov o normalnosti in
deviantnosti pri celotni populaciji šolskih otrok ter opozarjati na zgodovinsko razsežnost in socialno
konstituiranost teh in podobnih kategorij. Država pa mora vzpostaviti mehanizme za uveljavljanje
pluralizma in možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja (Bela knjiga o vzgoji in
izobraževanju RS, 1995).
Poglavje šolanje učenk in učencev s posebnimi potrebami je v Beli knjigi (1995) razdeljeno na tri
podpoglavja. In sicer: Sedanje stanje, Razlogi za spreminjanje in Predlagane rešitve.
Bela knjiga (1995) predlaga termin otroci s posebnimi potrebami, ki je v svetu že uveljavljen. S tem
zajame tudi bistveno širšo skupino otrok, saj med njih sodijo tudi otroci z učnimi, vedenjskimi in
čustvenimi težavami. Otroci s posebnimi potrebami so po Galeši vsi tisti otroci, ki imajo ovire,
primanjkljaje, slabosti, težave in motnje na področju gibanja, zaznavanja, govora, spoznavanja,
čustvovanja, vedenja in učenja. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da je v populaciji otrok starih od tri do
sedemnajst let po evropskih normah okoli 20 do 25% otrok s posebnimi potrebami. Večina avtorjev
pa med njih uvršča še nadarjene otroke, ki to skupino še razširjajo. Statistični podatki pa nam
pokažejo, da integracija otrok z motnjami v razvoju, v našem šolstvu že poteka, vendar pa še ni
natančno opredeljena povezanost različnih programov.
Prav zaradi vedno večjega števila otrok z motnjami v razvoju v redni osnovi šoli, predlaga Bela
knjiga (1995), da se zagotovi ustrezna strokovna služba na šoli, ki bo učencem pomagala pri pouku,
ali pa individualno delala z učenci, učitelji in starši.
33