otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Prav tako pa se lahko s prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in
izobraževanja za učence s posebnimi potrebami določi tudi drugačno izvajanje vzgojno-
izobraževalnega dela (prav tam).
Pomemben pa je tudi 49. člen, ki govori o pravicah staršev, da vpišejo otroka s posebnimi
potrebami v osnovno šolo v njegovem okolišu, razen če šola ne izpolnjuje pogojev in je zato otroku
z odločbo o usmeritvi določena druga ustrezna osnovna šola (prav tam).
Ostale določbe, povezane z vzgojo in izobraževanjem otrok s posebnimi potrebami, ki jih najdemo
v Zakonu o osnovni šoli, lahko neposredno povežemo z rešitvami, ki so opisane v Zakonu o
usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja umerjanje teh otrok, ter določa načine in
oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami določa, da so po tem zakonu otroci s posebnimi
potrebami:
−
−
−
−
−
−
−
−
otroci z motnjami v duševnem razvoju;
slepi in slabovidni;
gluhi in naglušni;
otroci z govorno-jezikovnimi motnjami;
gibalno ovirani;
dolgotrajno bolni;
otroci s primanjkljaji na posameznem področju;
otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Tu niso zajeti posebno nadarjeni, ne otroci z učnimi težavami, razen enega dela otrok z učnimi
težavami. To so otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (Ur.l.RS. št.3/2007).
Ta zakon torej ne zajema učencev z učnimi težavami in posebej nadarjenih učencev. Ti otroci so že
vrsto let opozarjali nase z učnimi težavami. Čeprav so ti otroci manj zahtevni z vidika vzgoje in
izobraževanja, pa vseeno potrebujejo nekaj prilagoditev in pomoči. Ti otroci se bodo vključevali v
redne šole, brez usmerjanja, potrebovali pa bodo vzpodbudno okolje, ter naklonjenost učitelja.
37