otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Poleg tega, da učenci vstopajo v svet branja in pisanja, opravljajo še druge dejavnosti: sodelujejo v
pogovorih, razvijajo zmožnost logičnega mišljenja in svojo poimenovalno, upovedovalno,
pravorečno ter pravopisno zmožnost, sprejemajo, razčlenjujejo in tvorijo neumetnostna besedila, ter
sprejemajo, interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila. Obravnavi umetnostnih besedil je v
prvem razredu namenjenih 50 odstotkov predmeta, saj je večji poudarek na branju besedil učencem
in poslušanju. V drugem in tretjem razredu pa 40 odstotkov, zaradi sistematičnega opismenjevanja,
ki poteka ob neumetnostnih besedilih (prav tam).
Pri izbiri didaktičnih oblik in metod za razvijanje učenčevih sporazumevalnih, spoznavnih in
ustvarjalnih zmožnosti učitelj upošteva tako dejavnosti in cilje, ki jih uresničuje pri pouku, kot tudi
individualne značilnosti učenca. Tako so npr. za spoznavanje funkcije in pomena besednega
sporazumevanja priporočljive različne proste ali spontane oblike, zlasti didaktična igra, za
sistematično začetno opismenjevanje pa kombinacija frontalnega poučevanja z različnimi oblikami
individualnega in skupinskega dela. Učno okolje naj bo načrtovano tako, da bo vse učence, ki so
različni po sposobnostih in predznanju, spodbujalo k napredovanju (Učni načrt,...2002).
V prenovljeni didaktični zasnovi je poučevanje branja in pisanja v skladu s sodobnimi pojmovanji
postavljeno v širši okvir razvijanja sposobnosti za sporazumevalne dejavnosti. Cilj poučevanja ni le
obvladovanje tekočega branja in pisanja, temveč raba pisnega jezika za sporazumevanje,
razmišljanje, ustvarjanje, učenje in razvedrilo (prav tam).
Pri razvoju branja in pisanja gre otrok skozi različne faze, v katerih uporablja različne strategije:
−
−
−
v slikovni (logografski) fazi otrok prepoznava in uporablja pisno sporočilo kot sliko. V tem
obdobju se ozavešča o pojavu in funkciji pisanja in branja, poskuša spontano pisati in brati, ter
razvija različne predbralne in predpisalne veščine.
V abecedni (alfabetski) fazi se sistematično opismenjuje, to pomeni, da sistematično spoznava
odnos glas-črka in obratno, vezavo glasov/črk v besede in besedilo.
V pravopisni (ortografski) fazi postane otrok sposoben direktno prepoznati dele besed ali cele
besede, kar omogoča hkratno razumevanje prebranega ali zapisanega (učni načrt,...2002).
Učenci v prvem razredu predvsem poslušajo in govorijo, začenjajo pa že raziskovati in spoznavati
možnosti pisnega sporazumevanja. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na razvoj
učenčeve poznejše bralne zmožnosti, je redno poslušanje glasno branih ali pripovedovanih besedil,
o katerih se učitelj z učenci pogovarja in o njih skupno razpravljajo.
57