otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
3.3. PRIMERJAVA OPISMENJEVANJA V REDNI IN WALDORFSKI ŠOLI<br />
Iz zgoraj zapisanega lahko vidimo, da se v javni šoli sistematično opismenjevanje prične šele v<br />
drugem razredu. Torej ko je otrok star sedem let. Praktično pa so <strong>otroci</strong> opismenjeni v tretjem<br />
razredu devetletke. Če to primerjamo z Waldorfsko šolo vidimo podobnosti. Tudi v <strong>waldorfski</strong> šoli,<br />
se opismenjevanje prične v drugem razredu <strong>in</strong> konča v tretjem razredu. Bistvena razlika pa je v letih<br />
otrok, saj so <strong>otroci</strong> v prvem razredu redne osnovne šole stari šest let, v <strong>waldorfski</strong> šoli pa sedem let.<br />
Tako se šele pri osmih letih prvič srečajo z sistematičnim opismenjevanjem.<br />
Primerjamo lahko tudi metodi opismenjevanja, saj obe šoli uporabljata analitično-s<strong>in</strong>tetično<br />
metodo, le da je v Waldorfski šoli ne poimenujejo, ter je povezana še z umetnostno vzgojo (učitelj<br />
riše predmete na tablo).<br />
Analitično- s<strong>in</strong>tetična metoda, namreč poudarja, da je pri delu nujna komb<strong>in</strong>acija analize <strong>in</strong> s<strong>in</strong>teze.<br />
Po slušni analizi besede <strong>in</strong> po ugotovitvi želenega glasu učenci iščejo ta glas še v drugih besedah.<br />
Ugotavljajo, v katerih besedah je ta glas na začetku, v sred<strong>in</strong>i ali na koncu besede (Golli 1991, po<br />
Habjan 2008, str.68).<br />
V redni osnovni šoli pa se poleg analitično-s<strong>in</strong>tetične metode uporablja tudi globalna metoda, ki<br />
predstavlja postopek začetnega branja <strong>in</strong> pisanja, pri katerem se predmet ali dogodek v zavesti veže<br />
z besedo ali stavkom, besede pa učenci ne analizirajo na glasove <strong>in</strong> črke, temveč jo utrjujejo kot<br />
celoto. Po določenem času učenci sami ugotovijo ponavljanje enakih znakov ob enakih glasovih v<br />
besedah (prav tam).<br />
Bistvene razlike teh dveh šol se kažejo v povezavi z umetnostjo, waldorfska šola v celotnem<br />
procesu opismenjevanja zelo poudarja pomen umetnosti, ter tudi povezuje celotno opismenjevanje z<br />
njo. Razlike so vidne tudi v prvem razredu, <strong>in</strong> sicer lahko trdimo, da je v določenih ciljih<br />
opismenjevanja waldorfska šola bolj storilnostna, kot javna šola.<br />
Za zaključek, bi lahko postavili hipotezo, da je waldorfska šola v Sloveniji zgled javni šoli v<br />
Sloveniji pri določenih ciljih opismenjevanja na ravni programa.<br />
59