otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Ni usmerjena k anomalijam učencev, k njihovemu diagnosticiranju, kategoriziranju, <strong>in</strong> k izboru<br />
posebnih oblik pomoči, da bi učencem pomagali k boljšim učnim uspehom <strong>in</strong> k vključitvi v<br />
razredni kolektiv, ampak si prizadeva odpraviti anomalije šole, ki dandanes ne zmore zadovoljiti<br />
potreb vseh učencev. Pri pojasnjevanju anomalij, motenj <strong>in</strong> različnosti, pa <strong>in</strong>kluzija zavrača<br />
medic<strong>in</strong>ski model <strong>in</strong> daje prednost socialnemu oz. <strong>in</strong>terakcijskemu.<br />
Inkluzivna paradigma preusmerja pozornost učiteljev od socialno izključenih otrok skupaj z otroki s<br />
<strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong> na ves razred <strong>in</strong> poskuša pri tej uveljaviti načela, ki so temeljne prv<strong>in</strong>e<br />
<strong>in</strong>kluzivne paradigme:<br />
1. načelo celostnosti oz. celostnega pristopa k učencem,<br />
2. načelo dajanja pomoči vsem učencem v razredu,<br />
3. načelo enega režima za vse učence v razredu,<br />
4. načelo nestigmatiziranja pri zaznavanju različnosti,<br />
5. načelo procesnega obravnavanja učencev, ki imajo občasne ali trajne težave,<br />
6. načelo aktivne partnerske vloge staršev,<br />
7. načelo socialne vključenosti oz. socialnega vključevanja vseh učencev v razredu,<br />
8. načelo oblikovanja pozitivnih odnosov med vsemi subjekti vzgojno- izobraževalnega<br />
procesa,<br />
9. načelo oblikovanja pozitivnih pričakovanj učiteljev do vseh učencev v razredu,<br />
10. načelo uveljavljanja različnosti, kot vrednote (Skalar, 2003).<br />
Medveš (2003) izpostavi še eno temeljno načelo <strong>in</strong>tegracije izobraževanja. In sicer v smislu<br />
konstruktivističnih idej je uspešen le pouk, ki spodbuja razvojno dimenzijo sposobnosti. Osvajanje<br />
znanja pa razume kot samokonstrukcijo spoznavanja. Hkrati je ta ideja tudi eno temeljnih načel<br />
razvojnoprocesne didaktike, saj v sebi vključuje kot najbolj bistven element upoštevanje<br />
<strong>in</strong>dividualnih posebnosti razvoja <strong>in</strong> pomoči vsakemu učencu.<br />
Učiteljeva vloga se v konstruktivističnem pristopu okrepi, ter postane zahtevnejša, kot je bila v<br />
klasični kognitivistični didaktiki. Zahtevnejša je zaradi tega, ker učitelj ni več “direktivna taktirka”<br />
učenčevega učnega razvoja <strong>in</strong> spoznavanja. Ostaja pa kot ključni “motor” učenčevega učenja <strong>in</strong><br />
spoznavanja. Orientacija, da je kakovostno samo tisto znanje, ki ga posameznik osvoji sam,<br />
zahteva, da učitelj preusmeri poučevanje na vsakega posameznika.<br />
23
Change language