otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Vendar pa imajo probleme z izobraževanjem učiteljev za integracijo učencev s posebnimi
potrebami, saj velika večina učiteljev ne dobi ustrezne izobrazbe za poučevanje teh učencev.
Učitelji ne dobijo ustrezne izobrazbe niti za poučevanje učencev z učnimi težavami. (Peček-Čuk,
1998, cit. Po Schmidt 2001, str. 26).
Integracije otrok s posebnimi potrebami v redno šolo, so se v Avstriji lotili nekoliko drugače.
V Avstriji šolska obveznost ni izenačena z določeno vrsto šole, učenci s posebnimi potrebami pa so
lahko vključeni v redne oddelke vzgoje in izobraževanja, poleg tega pa lahko svojo šolsko
obveznost izpolnijo tudi v posebnem oddelku znotraj redne šole, posebni šoli. Posebne šole, pa tudi
posebni oddelki znotraj rednih šol, so običajno osnovane na podlagi posamezne vrste posebne
potrebe. Tako v Avstriji ločijo: splošne posebne šole za otroke z motnjami v duševnem razvoju oz.
za otroke s primanjkljaji na področju učenja, posebne šole za gibalno ovirane otroke, posebne šole
za naglušne otroke, posebne šole za gluhe otroke, posebne šole za slabovidne otroke, posebne šole
za slepe otroke, posebne šole za otroke z motnjami vedenja in osebnosti, ter posebne šole za
najtežje hendikepirane otroke (Vršnik Perše, 2005).
Tako kot številne druge spremembe na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi
potrebami, so dopolnitve zakonodaje iz let 1993 in 1996 prinesle tudi odločbo, da je potrebno pred
vpisom otroka s posebnimi potrebami v šolo ali kadarkoli kasneje pripraviti strokovno ocenitev
otrokovih posebnih potreb. Znotraj te ocenitve se med drugim opredeli tudi obliko in program
vzgoje in izobraževanja, v katero bo določen otrok vključen. Otroci s posebnimi potrebami, ki so
vključeni v redne oddelke vzgoje in izobraževanja, lahko imajo na podlagi te ocenitve tudi številne
prilagoditve pri izvajanju rednega programa (dodatni učitelj, manjše število učencev v razredu,...).
Predvsem je zanimiva rešitev, da so lahko otroci na željo ali ob soglasju staršev za največ pet
mesecev poskusno vključeni v katerokoli obliko vzgoje in izobraževanja zaradi lažje odločitve o
otrokovih morebitnih posebnih potrebah in njegovi zmožnosti vključevanja v redni pouk (prav tam).
Kot smo že omenili imajo na Švedskem najbolj pregleden šolski sistem.
Na Švedskem se otrok vključi v šolo s sedmim letom starosti, ter je šoloobvezen do šestnajstega leta
starosti, oziroma če otrokovo obvezno izobraževanje poteka v posebni šoli (specialskola), do
sedemnajstega leta starosti. To pomeni, da šolska obveznost traja 9 let, oziroma 10 let, če otrok
obiskuje posebno šolo.
29