otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Prizadetost zajema opravila, spretnosti <strong>in</strong> vedenje kot nujne sestav<strong>in</strong>e vsakdanjika, omejitev<br />
ali odsotnost sposobnosti, kar je posledica okvare. Vseb<strong>in</strong>sko se prizadetost nanaša na<br />
vedenje, gibanje, prilagajanje okolja, sporazumevanje, telesno zmogljivost, posebne<br />
spretnosti, osebno nego. Prizadetost kot posledica okvare prizadeva posameznika pri<br />
izpeljavi njegovih vsakodnevnih povsem normalnih <strong>in</strong> pričakovanih funkcij. Zato se kaže na<br />
vseb<strong>in</strong>sko različnih področjih. Za različne okvare je pričakovati prizadetost posameznika na<br />
enem ali več področjih.<br />
<br />
Oviranost predstavlja družbene posledice kot rezultat doživljanja okvare <strong>in</strong> prizadetosti.<br />
Nanašajo se na: oviranost orientacije, zaposlitve, druge oviranosti, telesne neodvisnosti,<br />
socialne <strong>in</strong>tegracije v družbo, gibanje v prostoru, ekonomsko samozadostnost. Oviranost<br />
pomeni pritisk družbe na posameznika <strong>in</strong> da družba ni prilagojena posamezniku z okvaro.<br />
Njegovo zmanjšano možnost, da bi v družbi odigral pričakovane družbene vloge, enake kot<br />
oseba brez okvare. Zato tudi sam doživlja svojo okvaro <strong>in</strong> prizadetost kot neprijetno, težko<br />
<strong>in</strong> je oviran. Oviranost se prav tako lahko nanaša na različna področja. (Košir, 2003).<br />
Delo specializiranih <strong>in</strong>stitucij <strong>in</strong> centrov za otroke s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong> je potrebno razumeti kot<br />
komplementarni del šolskega sistema. Po mnenju Opare (2005), komplementarno pomeni, da šole<br />
sodelujejo pri ocenjevanju <strong>in</strong>dividualnih potreb otrok <strong>in</strong> njihovih staršev, pri presoji edukacijskih<br />
možnosti, izbiri učitelja za nudenje pomoči, izboljšanju sodelovanja med specializirano <strong>in</strong> redno<br />
šolo, ter pri pripravi <strong>in</strong>dividualiziranega programa, metod poučevanja <strong>in</strong> učnih strategij, ki jih<br />
potrebujejo <strong>otroci</strong> s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong>.<br />
“Da pa bi dejansko lahko uresničili novo paradigmo <strong>in</strong> nov koncept edukacije otrok s <strong>posebnimi</strong><br />
<strong>potrebami</strong>, je treba upoštevati naslednjih deset temeljnih pr<strong>in</strong>cipov:<br />
−<br />
−<br />
−<br />
−<br />
−<br />
−<br />
Priznavati oziroma sprejeti populacijo otrok s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong> v celovit sistem vzgoje <strong>in</strong><br />
izobraževanja kot njen sestavni del;<br />
usmerjati se v <strong>in</strong>dividualnost posameznika, ne pa v kategorijo;<br />
odpravljati fizične prepreke;<br />
decentralizirati sistem;<br />
<strong>in</strong>tegrirati- omogočiti otrokom s <strong>posebnimi</strong> <strong>potrebami</strong>, da se vzgajajo <strong>in</strong> izobražujejo v “manj<br />
restriktivnem okolju”;<br />
zagotavljati fleksibilnost- upoštevati celokupne potrebe <strong>in</strong> možnosti posameznika skozi njegov<br />
razvoj;<br />
16
Change language