otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

Kaufman in Mana (1979) pravita, da je integrirana vzgoja oblikovanje takih pogojev za otroke z
motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki mu omogočajo vzgojo, izobraževanje in
usposabljanje v čim manj restriktivnem okolju. Tako je potrebno organizirati alternativne oblike
usposabljanja, pripraviti okolje in pogoje za sprejem otroka ter se povezati s socialnim okoljem, v
katerega je ta otrok vključen.
Pojem integracija si v različnih časovnih obdobjih in različnih okoljih, različni avtorji drugače
razlagajo. Bönderer (1979) pravi, da pod pojmom integracija lahko na eni strani razumemo
prilagajanje oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju na življenjske pogoje večine, na drugi
strani pa to lahko pomeni prilagajanje večine na te osebe (Novljan, 1990).
V začetku so v zvezi z integracijo prevladovala razmišljanja:
−
−
−
otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je potrebno vključiti v redno osnovno šolo
otroka in vse, ki bodo sprejeli tega otroka je potrebno na integracijo pripraviti,
za integracijo je treba izpolniti vrsto pogojev.
Tako Söder (1976) govori o fizični, funkcionalni in socialni integraciji. Fizično integracija mu
pomeni vključitev otroka v redno osnovno šolo, pri čemer komunikacija in druge aktivnosti z
ostalimi otroki niso nujne. Funkcionalna integracija po njegovem pomeni čim manjšo funkcionalno
distanco med skupinami otrok. Višja stopnja pa zajema že skupno izvajanje nekaterih aktivnosti ob
istočasni uporabi iste opreme, prostorov, itd. Socialna integracija pa predvideva obe prejšnji obliki
in navezovanje medsebojnih stikov, komunikacijo in interakcijo obeh skupin otrok (Novljan, 1990).
Po mnenju Medveša (2003) pa nova učna strategija pomeni zlasti vzpostavljanje nove učne klime in
kulture, ki jo označujejo širjenje komunikacije, participacija, sodelovalno poučevanje, ter
podpiranje možnosti, da se učenci učijo drug od drugega. V integrirani/inkluzivni šoli morajo
vladati sproščena komunikacija, participacija in iskanje možnosti za dokazovanje močnih točk pri
vsakem učencu. Predvsem pa težnja, da si vsak učenec na nekem področju prizadeva za doseganje
odličnosti.
18