otroci s posebnimi potrebami v državni in waldorfski šoli

V času portugalskega predsedovanja Evropski skupnosti je bilo v septembru 2007 na pobudo
Portugalskega ministrstva za šolstvo, skupaj z Evropsko agencijo za razvoj izobraževanja na
področju posebnih potreb, organizirano srečanje: “Glas mladih: Srečanje različnih v izobraževanju”.
Mladi s posebnimi potrebami iz devetindvajsetih držav obiskujejo osnovne šole, poklicne šole in
višje šole, so se dogovorili o predlogih, ki so predstavljeni v “Lizbonski Deklaraciji- Pogledi mladih
na inkluzivno izobraževanje”. V deklaraciji so zajeta stališča, ki so jih mladi izpostavili na
planearnem zasedanju v portugalskem parlamentu v Lizboni. Predstavljene so njihove potrebe,
pravice, možnosti in priporočila za uspešno inkluzivno izobraževanje. Deklaracija temelji na
predhodnih vsebinah evropskih in mednarodnih dokumentov s področja izobraževanja oseb s
posebnimi potrebami, nekatere smo opisali že zgoraj. Mladi pa so na srečanju tudi povzeli, da bodo
tudi učenci s posebnimi potrebami gradili skupno prihodnost. Potrebno je, da odpravijo ovire
znotraj njih in znotraj ostalih ljudi brez invalidnosti. Sami morajo preseči njihovo invalidnostpotem
jih bo svet sprejel na drugačen, boljši način (Lizbonska deklaracija, 2007).
Za spoznavanje posameznika, ocenjevanje preostalih zmožnosti in omejitev, da bi pripravili pogoje
za optimalen posameznikov razvoj in samostojno delovanje so v dvaindevetdesetih državah po
svetu začeli uporabljati klasifikacijo: International Classification of Impairments, Disabilities and
Handicaps (MKB-10). Pripravila jo je Svetovna zdravstvena organizacija. Nekatere države so bolj
razvile uporabo v šolstvu (Švedska), druge v zdravstvu, sociali ali na drugih področjih. S to
klasifikacijo ocenjujejo posameznikov razvoj, napredek, določajo beneficirano delovno dobo,
prilagajajo delovno mesto ali ožje okolje. Značilnosti te klasifikacije so, da je posameznik dobro
opisan, ker sestavljajo opis trije elementi (okvara, prizadetost, oviranost). Ti korespondirajo s
človekovo biopsihosocialno strukturo. Ocena ni konstantna, ampak se s časom spreminja zaradi
odraščanja, izobraževanja, treninga, razvoja, spremenjenega okolja. Ocena omogoča uporabo v
različnih družbenih sferah v zdravstvu, sociali, zaposlovanju, šolstvu in je evropsko primerljiva.
Omogoča statistične analize in preglede, oceno napredka in je numerično izražena. Klasifikacija
torej loči okvaro, prizadetost in oviranost:
Okvara, zadeva nenormalnosti strukture ali delovanja telesa. Motnja v strukturi telesa,
odklon od norme v posameznikovem biomedicinskem statusu. Te okvare so: okvare
intelekta, psihične okvare, jezikovne okvare, okvare ušesa, okvare očesa, okvare notranjih
organov, skeletne okvare, generalizirane senzorne okvare, druge okvare z iznakaženjem.
15