socialni razgledi 2006 - UMAR

More documents

Recommendations

Info

88 Socialni razgledi 2006 Zemljevid 1: Registrirana stopnja brezposelnosti, statistične regije, Slovenija, 2005 Medregionalne razlike v stopnji registrirane brezposelnosti so se v obdobju 2000–2005 zmanjšale, če jih ugotavljamo z razmerjem med najbolj in najmanj uspešno regijo glede na stopnjo registrirane brezposelnosti (gl. Tabelo 51). Leta 2000 je bilo razmerje med najbolj in najmanj uspešno regijo 1:3,1, leta 2005 pa 1:2,6. Tako računano razmerje se ni zmanjšalo samo zaradi zmanjšanja stopnje registrirane brezposelnosti v regiji z najvišjo brezposelnostjo, pač pa tudi zaradi povečanja stopnje registrirane brezposelnosti v regiji z najnižjo brezposelnostjo, kar zagotovo ni ugodno. Medregionalne razlike je zato bolje meriti s pomočjo koeficienta variacije (razmerje med standardnim odklonom in Tabela 52: Nekateri kazalniki strukturnih problemov brezposelnosti po regijah v Sloveniji v letu 2005, po podatkih o registrirani brezposelnosti (v %) Delež mladih (do 25 let) Delež starejših (nad 50 let) Delež brezposelnih brez izobrazbe Delež dolgotrajno brezposelnih SLOVENIJA 19,9 22,7 40,8 47,3 Osrednjeslovenska 17,3 26,4 39,1 44,9 Obalno-Kraška 17,9 24,6 36,1 39,3 Gorenjska 17,4 30,5 40,0 35,8 Goriška 16,5 25,9 36,7 44,7 Savinjska 22,7 19,8 38,7 50,3 Jugovzhodna Slovenija 20,0 22,1 52,9 50,6 Pomurska 22,3 21,8 51,2 53,3 Notranjsko-Kraška 18,4 25,3 38,4 44,7 Podravska 20,2 19,5 36,6 47,7 Koroška 22,2 18,8 36,6 50,0 Spodnjeposavska 15,5 25,3 42,6 51,6 Zasavska 26,1 18,2 45,5 48,4 Vir: SURS, ZRSZ; preračuni UMAR.
Slovenija - dolgoživa družba 89 aritmetično sredino, pri čemer se upošteva različna velikost regij). Koeficient variacije je leta 2000 znašal 31,5% in je naraščal vse do leta 2002, ko je dosegel svojo najvišjo vrednost (35,1%). Po letu 2002 je začel padati in leta 2005 dosegel 30,9%, kar je nekoliko pod ravnijo iz leta 2000. Tako kot na ravni celotne države se tudi na ravni regij problem strukturne brezposelnosti kaže v visokem deležu dolgotrajno brezposelnih (najvišji delež v Pomurski regiji) in visokem deležu brezposelnih brez izobrazbe (najvišji delež v Jugovzhodni Sloveniji), težave pri zaposlovanju pa imajo tudi starejši (gl. Tabelo 52). 3.2 Stopnja delovne aktivnosti V obdobju 1999–2005 se je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v starosti 15–64 let zvišala za 3,4 o. t. (gl. Tabelo 53). V Sloveniji je bila brezposelnost leta 2003 blizu povprečja EU25 (63,0%), a se je v letu 2004 močno povečala in presegla povprečje EU25 in EU15. Stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji se je povečala tudi v letu 2005 in še vedno presega povprečje EU15 (65,0%) oz. EU25 (63,6%). Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem po stopnjah delovne aktivnosti starejših in mladih. Stopnje delovne aktivnosti mladih (15–24 let) so v Sloveniji nizke predvsem zaradi njihove velike vključenosti v izobraževanje (ki je sicer pomembno za njihovo sposobnost nastopanja na trgu delovne sile in produktivnost). Na drugi strani pa stopnje delovne aktivnosti starejših (55–64 let) odražajo učinkovanje pokojninske reforme v smeri dvigovanja stopenj; stopnja delovne aktivnosti starostne skupine 50–54 let se je v obdobju delovanja zakona 64 dvignila za kar 10,5 o. t., počasi pa se dviguje tudi stopnja delovne aktivnosti starostne skupine 55–64 let. ‘Rezerve’ za povečanje stopnje delovne aktivnosti v Sloveniji torej obstajajo predvsem v zmanjšanju brezposelnosti mladih v starostni skupini 15–24 let in v povečanju stopnje delovne aktivnosti starejših v starostni skupini 55–64 let. 3.3 Razširjenost fleksibilnih oblik zaposlovanja Slovenski trg dela se pogosto označuje kot tog. Pojem fleksibilnosti trga dela je zelo obsežen 65 ; v nadaljevanju prikazujemo razširjenost najbolj tipičnih fleksibilnih oblik zaposlitve, ki se pogosto uporabljata tudi kot parcialno merilo fleksibilnosti trga dela. Mednarodna raziskava Gospodinjstva, delo, fleksibilnost je pokazala, da je slovenska delovna sila zelo fleksibilna glede kraja dela, kar pomeni da se zaradi različnosti distribucije poseljenosti in delovnih mest zelo veliko ljudi v Sloveniji vozi na delo v drug kraj (Sicherl, 2003) 66 . Primerjalna analiza upravljanja s človeškimi viri - raziskava Centra za proučevanje organizacij in človeških virov (gl. Svetlik, Ilič, 2004) – je pokazala, da slovenska podjetja uporabljajo predvsem do posameznika neprijazne oblike prožnega fleksibilnega dela; največ slovenskih podjetij uporablja delo za določen čas, nadurno delo, delo v izmenah in delo ob vikendih. Te oblike fleksibilnega dela se v Sloveniji pojavljajo pogosteje kot v razvitih in v tranzicijskih državah, ki so bile vključene v raziskavo. 3.3.1 Razširjenost delnih zaposlitev Slovenija spada v skupino držav EU, v katerih je zaposlenost s krajšim delovnim časom (delna zaposlenost) skromno razširjena. Manj razširjeno kot v Sloveniji je delo s krajšim delovnim časom le še na Madžarskem (4,5%), Češkem (4,4%), Slovaškem (2,5%) in v Grčiji (4,5%). Skromno razširjenost dela s krajšim delovnim časom v Sloveniji lahko pripišemo nižjemu deležu zaposlenosti v storitvah, nizki stopnji delovne aktivnosti starejših (55–64 let) in dejstvu, da zaradi nižje ravni plač in omejenih možnosti za napredovanje takšno delo za iskalce zaposlitve ni zanimivo. Zaradi neproporcionalnosti nekaterih stroškov, Tabela 53: Stopnje delovne aktivnosti po starostnih skupinah, Slovenija, 1999–2005 (v %) 15–24 let 25–49 let 50–64 let 55–64 let 15–64 let 1999 34,3 85,3 35,3 22,2 62,5 2000 33,6 85,6 37,3 22,5 62,9 2001 31,4 86,6 41,1 25 63,9 2002 30,6 86,3 41,3 24,4 63,4 2003 29,3 85,5 41,1 23,5 62,6 2004 34,0 86,3 45,8 29,0 65,3 2005 34,1 86,3 47,3 30,5 65,9 Razlika 2005 /1999 v o. t. -0,2 +1,0 +12,0 +8,3 +3,4 Vir: SURS. Opomba: Podatke o stopnjah delovne aktivnosti po stopnjah izobrazbe, skupaj in po spolu prikazujemo v SP: Tabela 51. 64 Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so bile uveljavljene s 1. 1. 2000. 65 Podrobneje o pojmu in merjenju fleksibilnosti trga dela gl. Kajzer, 2005. 66 Rezultati primerjalne analize projekta Households, Work and Flexibility v okviru 5. okvirnega programa raziskovalne dejavnosti.
Page 1 and 2:
sr Odgovorna socialni razgledi 2006
Page 3 and 4:
KAZALO Predgovor Povzetek 1 Uvod 7
Page 5 and 6:
Kazalo tabel Socialni razgledi 2006
Page 7 and 8:
Kazalo slik Socialni razgledi 2006
Page 9 and 10:
Socialni razgledi 2006 vii Okrajša
Page 11 and 12:
Socialni razgledi 2006 ix Kaj torej
Page 13 and 14:
Povzetek Primerjava porazdelitve sl
Page 15 and 16:
Socialni razgledi 2006 3 EU25. Tudi
Page 17 and 18:
Socialni razgledi 2006 5 Slovenija
Page 19 and 20:
Uvod Glavni namen projekta, objavlj
Page 21 and 22:
Socialni razgledi 2006 9 družbeno
Page 23 and 24:
Socialni razgledi 2006 11 področje
Page 25:
I. Kako živimo
Page 28 and 29:
16 Socialni razgledi 2006 izdatki z
Page 30 and 31:
18 Socialni razgledi 2006 Razlike v
Page 32 and 33:
20 Socialni razgledi 2006 Tabela 6:
Page 34 and 35:
22 Socialni razgledi 2006 Tabela 7b
Page 36 and 37:
24 Socialni razgledi 2006 Tabela 8:
Page 38 and 39:
26 Socialni razgledi 2006 Tabela 10
Page 40 and 41:
28 Socialni razgledi 2006 vrednosti
Page 42 and 43:
30 Socialni razgledi 2006 Slika 5:
Page 44 and 45:
32 Socialni razgledi 2006 skem 1,7%
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51: 38 Socialni razgledi 2006 Slika 10:
Page 52 and 53: 40 Socialni razgledi 2006 med novim
Page 54 and 55: 42 Socialni razgledi 2006 Kompleksn
Page 56 and 57: 44 Socialni razgledi 2006 Okvir 10:
Page 58 and 59: 46 Socialni razgledi 2006 (Novak in
Page 60 and 61: 48 Socialni razgledi 2006 2. SUBJEK
Page 62 and 63: 50 Socialni razgledi 2006 Tabela 26
Page 64 and 65: 52 Socialni razgledi 2006 Z zdravst
Page 66 and 67: 54 Socialni razgledi 2006 podatki k
Page 68 and 69: 56 Socialni razgledi 2006 2.6 Živl
Page 71 and 72: Slovenija - dolgoživa družba 59 U
Page 73 and 74: Slovenija - dolgoživa družba 61 S
Page 75 and 76: Slovenija - dolgoživa družba 63 s
Page 77 and 78: Slovenija - dolgoživa družba 65 P
Page 85 and 86: Slovenija - dolgoživa družba 73
Page 87 and 88: Slovenija - dolgoživa družba 75 O
Page 89 and 90: Slovenija - dolgoživa družba 77 T
Page 93 and 94: Slovenija - dolgoživa družba 81 T
Page 95 and 96: Slovenija - dolgoživa družba 83 P
Page 97 and 98: Slovenija - dolgoživa družba 85 v
Page 99: Slovenija - dolgoživa družba 87 i
Page 105 and 106: Slovenija - dolgoživa družba 93 V
Page 107 and 108: 5. ZDRAVJE STARIH Slovenija - dolgo
Page 111 and 112: 6. SOCIALNA VKLJUČENOST STARIH Pre
Page 125: III. STATISTIČNA PRILOGA Urednica:
Page 148 and 149: 136 Socialni razgledi 2006 DEMOGRAF
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
140 Socialni razgledi 2006 TRG DELA
Page 154 and 155:
142 Socialni razgledi 2006 IZOBRAŽ
Page 156 and 157:
144 Socialni razgledi 2006 SOCIALNA
Page 158 and 159:
146 Socialni razgledi 2006 MAKROEKO
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
150 Socialni razgledi 2006 Literatu
Page 164 and 165:
152 Socialni razgledi 2006 (2005) O
Page 166 and 167:
Druge publikacije UMAR 12/2006: Ref
show all

socialni razgledi 2006 - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?