socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kako živimo<br />
27<br />
so v konkretnih izpeljavah ukrepov <strong>socialni</strong>h politik med<br />
temi načeli neredki kompromisi (predvsem zaradi konfliktov<br />
med ponudbo in povpraševanjem).<br />
V okviru skupne politike držav članic EU za krepitev<br />
evropskega socialnega modela so se države pričele ukvarjati<br />
s problemi dostopnosti ob pripravi strategij za večjo<br />
socialno vključenost. Pozornost so namenjale različnim<br />
področjem, prvotno zlasti dostopu do t. i. <strong>socialni</strong>h storitev,<br />
kot so izobraževalne, zdravstvene, socialnovarstvene in<br />
podobne storitve, številne pa so jo razširile tudi na dostop<br />
do informacijsko-komunikacijske tehnologije, sodnega<br />
varstva in storitev pravne pomoči, kulture, prostočasnih<br />
dejavnosti, javnega transporta in drugih dobrin, ki vplivajo<br />
na socialno vključenost. Redno spremljanje in evalvacija<br />
dostopnosti sta ključnega pomena za učinkovito izvajanje<br />
strategij krepitve socialne vključenosti. Skupni širši nabor<br />
kazalnikov, ki bi prikazovali dostopnost, še ni oblikovan,<br />
v okviru poročil o izvajanju strategije socialnega vključevanja<br />
uporablja vsaka država svoje kazalnike. Uporabljeni<br />
kazalniki se večinoma nanašajo na višino porabljenih sredstev<br />
ali na število prejemnikov teh sredstev oziroma uporabnikov<br />
storitev, manj pa na njihov učinek na dolgoročno<br />
povečanje socialne vključenosti. Vsekakor pa izboljšanje<br />
dostopa do storitev, pri čemer je posebej izpostavljena<br />
potreba po izboljšanju njihove kakovosti, ostaja ena od<br />
prioritet evropske politike socialnega vključevanja. Temu<br />
vidiku je bil odmerjen tudi pomemben del razprav v okviru<br />
priprave dveh novejših dokumentov Evropske komisije:<br />
Direktive o storitvah na notranjem trgu in Komunikacije o<br />
<strong>socialni</strong>h storitvah splošnega pomena. Slednji dokument naj<br />
bi pomenil korak k skupnim pravilom za njihovo izvajanje<br />
v državah članicah EU.<br />
V Sloveniji so nekatere za življenje pomembne storitve<br />
opredeljene kot storitve ‘gospodarske javne službe’ (npr.<br />
preskrba z električno energijo, pitno vodo, javni transport<br />
itd.). Tudi izvajanje različnih <strong>socialni</strong>h storitev (izobraževalne,<br />
zdravstvene, socialnovarstvene storitve in druge<br />
socialne storitve), ki se v pretežni meri izvajajo kot javne<br />
službe, je regulirano z zakoni, predmet javnih politik je<br />
tudi vprašanje dostopa do nekaterih dobrin (stanovanja,<br />
internet ipd.). Nabor ukrepov za omogočanje dostopnosti<br />
je širok in odvisen od narave posamezne dejavnosti: od<br />
regulacije in subvencioniranja cen, financiranja ali delnega<br />
financiranja investicij in stroškov izvajanja dejavnosti,<br />
subvencij ali oprostitev plačil uporabnikov, do ukrepov za<br />
enakomerno prostorsko razporeditev mreže javne službe in<br />
drugih izvajalcev storitev itd. Vprašanje pomena dostopa<br />
do nekaterih storitev in dobrin za socialno vključenost<br />
je bilo v okviru vladne politike obravnavano pri pripravi<br />
Skupnega memoranduma o socialnem vključevanju v letu<br />
2003, prvega Nacionalnega akcijskega načrta o socialnem<br />
vključevanju v letu 2004 in Nacionalnega poročila<br />
o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja<br />
<strong>2006</strong>–2008. Čeprav slovenska zakonodaja poudarja enakost<br />
v dostopu in pravico do izbire, je ta pogosto zmanjšana zaradi<br />
premajhnih prostorskih in kadrovskih kapacitet, slabe<br />
regionalne pokritosti oz. regionalne raznolikosti, nezmožnosti<br />
financiranja plačljivih storitev iz lastnih sredstev 13 in<br />
neinformiranosti, in s tem onemogočena izbira.<br />
V Sloveniji se z dostopnostjo doslej nismo sistematično<br />
ukvarjali in to analitično področje šele razvijamo. V Socialnih<br />
<strong>razgledi</strong>h operacionalizacijo koncepta dostopnosti<br />
zato puščamo odprto iz povsem pragmatičnih razlogov.<br />
Dostopnost ključnih <strong>socialni</strong>h storitev in dobrin (kot so<br />
npr. zdravstvene, socialnovarstvene storitve, izobraževanje,<br />
stanovanje in internet kot vse pomembnejši informacijskoizobraževalni<br />
vir) tako tokrat proučujemo z omejenim naborom<br />
kazalnikov. Uporabili smo namreč tiste kvantitativne<br />
kazalnike, ki jih za portretiranje nekaterih pri(po)znanih<br />
elementov dostopnosti statistika že zbira, ali pa smo jih<br />
lahko na osnovi obstoječih podatkov preračunali sami in ki<br />
nam vsaj do določene mere omogočajo primerjave z državami<br />
EU. Pomanjkanje drugih, predvsem bolj kvalitativnih<br />
kazalnikov, ki bi jih statistika tudi sistematično spremljala<br />
in ki so z vidika dostopnosti lahko pomembnejši, pa je<br />
doprineslo k precejšnji analitični skoposti in omejenosti<br />
sklepanj.<br />
1.5.1 Dostopnost zdravstvenih storitev<br />
Dostopnost osnovnih zdravstvenih storitev v Sloveniji v<br />
največji meri opredeljuje visoka vključenost prebivalstva<br />
v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. S tem jim<br />
je omogočena možnost uveljavljanja potreb in pravic do<br />
zdravstvenih storitev, ki obsegajo preventivne, kurativne<br />
in rehabilitacijske storitve na primarni, sekundarni in terciarni<br />
ravni, nujne prevoze, zdravila in medicinskotehnične<br />
pripomočke. Navedene pravice lahko zavarovane osebe<br />
uveljavljajo v javnih zavodih ali pri zasebnikih s koncesijo<br />
za opravljanje dejavnosti.<br />
Sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji sestavljata<br />
obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje.<br />
Obvezno zavarovanje pokriva zakonsko določen del (večinoma<br />
pretežni) plačila storitev. Prostovoljno dopolnilno<br />
zavarovanje omogoča zavarovanje za razliko do plačila<br />
polne vrednosti storitev, dodatno prostovoljno pa tudi za<br />
višji standard in obseg pravic, kot ga pokriva obvezno<br />
zavarovanje. V obvezno zavarovanje je vključeno skoraj<br />
celotno slovensko prebivalstvo (98,9% po stanju 31. 12.<br />
2004). Izjema je ožja skupina ljudi (po stanju na dan 31.<br />
12. 2004 je bilo v tej skupini 22.536 prebivalcev, tj. 1,1%<br />
slovenskega prebivalstva), med njimi so tudi ljudje brez<br />
dohodkov, brez stalnega prebivališča in brez slovenskega<br />
državljanstva, ki ne morejo biti vključeni v obvezno zavarovanje.<br />
Večina prebivalstva je vključena tudi v prostovoljno<br />
dopolnilno zavarovanje za doplačilo storitev do polne<br />
13<br />
Delež financiranja <strong>socialni</strong>h storitev tako s strani države kot tudi iz zasebnih sredstev posameznika podrobneje predstavljamo v nadaljevanju<br />
prispevka znotraj obravnavane storitve.
Change language