socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
21
Zmanjševanje disperzije plač se je z letom 2005 ustavilo;
hitreje kot ostale naraščajo najvišje bruto plače v javnem
sektorju. Ta proces je prisoten v vseh dejavnostih z izjemo
zdravstva in socialnega varstva.
V Sloveniji je bila leta 2002 6 povprečna bruto plača na
zaposlenega v zasebnem sektorju po kupni moči na ravni
okoli 59% povprečja bruto plač na zaposlenega v zasebnem
sektorju držav članic EU25 (gl. Sliko 1).
1.3.1.1 Vpliv plač in drugih dohodkov
zaposlenih na dohodkovno neenakost
Osnovni premiki v porazdelitvi dohodkov velike večine
zaposlenih so se dogajali do sredine devetdesetih let.
Analiza podatkov o dohodkih zaposlenih (gl. Okvir 4)
kaže, da so na to porazdelitev v največji meri vplivale
plače. Podrobnejša analiza dohodkov pa pokaže, da so pri
manjšem delu zaposlenih, in sicer v skupini z najvišjimi
plačami, na razlikovanje vplivali tudi drugi dohodki in da
se ta trend še nadaljuje.
‘Umiritev’ po letu 1995 je razvidna tako rekoč na vseh
delih dohodkovne porazdelitve, saj so spremembe v deležih
prejemnikov z nizkimi dohodki po letu 1995 relativno
skromne. Zelo verjetno je tej ‘umiritvi’ botrovalo tudi
socialno partnerstvo in zakonska regulativa, s katero je bila
v letu 1995 določena minimalna plača v znesku, ki je tedaj
predstavljal okoli 40% povprečne plače. Takšno razmerje
do povprečne plače se je ohranjalo tudi kasneje. Tako ne
preseneča, da se je delež zaposlenih z dohodki, nižjimi od
40% povprečne plače, od leta 1995, ko je bil najvišji (predstavljali
so 7,4% vseh zaposlenih), zelo zmanjšal. Do leta
1998 se je njihov delež znižal na 5,7%, zmanjševal pa se
je tudi v vseh nadaljnjih petih letih (z izjemo dviga v letu
2000); leta 2002 je bil delež zaposlenih z dohodki, nižjimi
od 40% povprečne plače, le še 3,7% vseh zaposlenih.
Okvir 4: Metodologija
Na osnovi dohodninske datoteke je SURS sestavil
datoteko zaposlenih oseb in njihovih dohodkov, ki
omogoča analizo vseh dohodkov zaposlenih. Vključene
so zaposlene osebe za polni delovni čas, ki so bile
celo koledarsko leto zaposlene pri istem delodajalcu.
S pomočjo Statističnega registra delovno aktivnega
prebivalstva so bili podatki iz registra preko enoličnega
identifikatorja povezani s podatki o odmeri dohodnine,
ki jih je posredoval DURS (več o tem gl. Stanovnik,
Verbič, 2005).
Dobri dve tretjini vseh prejemnikov plač prejema dohodke,
ki so manjši od povprečne plače. V letih 1998–2002 v
tem deležu ni bilo praktično nobenih sprememb. Podatki
tudi tu kažejo precejšnje povečanje deleža v prvi polovici
devetdesetih let, ki ji sledi umiritev po letu 1995. Število
prejemnikov plač, ki prejemajo dohodke, višje od treh
povprečnih plač, se med leti precej spreminja, z rahlim
trendom naraščanja. Tako je imelo leta 1995 11.233 prejemnikov
plač dohodke višje od treh povprečnih plač, leta
1998 je bilo takšnih 11.837, leta 2002 pa 12.227. Podobno
ugotovimo tudi za prejemnike plač, katerih dohodki presegajo
pet povprečnih plač; po hitrem porastu do leta 1995
se je nadaljnja rast deleža le-teh precej umirila. Tako je leta
1995 2.128 zaposlenih prejemalo dohodke, ki so bili višji
od petih povprečnih plač, leta 1998 2.291, leta 2002 pa je
to število bilo še nekoliko višje, tj. 2.375.
Skupina z relativno najvišjim številčnim porastom je
skupina z dohodki, ki presegajo osem povprečnih plač.
Za to skupino je značilna dinamika, ki se močno razlikuje
od dinamike ostalih dveh skupin z visokimi dohodki (nad
tremi oziroma nad petimi povprečnimi plačami). Slednji
dve skupini sta namreč doživeli precejšen porast števila
prejemnikov do leta 1998, zatem pa umiritev.
Tabela 7a: Struktura bruto dohodka zaposlenih, ki so zavezanci za dohodnino, Slovenija, 1994 in 2002 (v %)
1994 2002
Plača, nadomestilo plače in povračilo stroškov 90,29 90,93
Stimulacije oziroma bonitete 0,39 0,33
Regres 5,01 4,58
Odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in enkratne varnostne
pomoči ter drugi prejemki iz delovnega razmerja
0,19 0,36
Plače in pokojnine iz tujine 0,86 0,00
Prejemki, doseženi z opravljanjem storitev in poslov po pogodbah
in na drugih podlagah
0,73 0,72
Dobiček iz kapitala 0,03 0,15
Dohodki iz premoženja 0,36 0,97
Dohodki iz premoženjskih pravic 1,25 0,97
Drugo 1 0,88 0,99
Skupaj 100,00 100,00
Vir: Dohodninska datoteka, obdelava SURS; preračuni Stanovnik in Verbič. Opomba: 1 Kategorija ‘drugo’ zajema pokojnine in nadomestila,
izplačana pri ZPIZ-u, prejemke učencev in študentov, prejete preko študentskih organizacij, katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč,
zmanjšan za oprostitve, olajšave in pristojbine ter dohodke iz dejavnosti.
6
Zadnji podatki iz Eurostatove raziskave o strukturi plač v članicah EU25.