socialni razgledi 2006 - UMAR

Slovenija - dolgoživa družba
69
Slika 33: Starostno specifične stopnje notranjih selitev, po spolu, Slovenija, 1982 in 2004
100
90
80
70
60
1982 moški 1982 ženske
2004 moški 2004 ženske
%
50
40
30
20
10
Vir: SURS.
0
0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89
To je za pol leta več, kot se je v istem obdobju povečala
povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka. Starost
selivcev se zvišuje zaradi vedno manjšega deleža selitev
mlajših od 24 let in vedno večjega deleža selitev starejših
od 34 let. Delež oseb, starih med 25 in 34 let, ostaja skoraj
nespremenjen, okrog 30% (gl. Sliko 33). Ženske se še vedno
selijo pogosteje kot moški.
Selitve prebivalstva, tako notranje kot zunanje, so bile
glavni dejavnik spreminjanja prostorske razporeditve
prebivalstva, pa tudi njegove starostne sestave. Prav zaradi
odseljevanja se je prebivalstvo odselitvenih področij
zelo hitro staralo, prebivalstvo priselitvenih območij, zlasti
mest, pa pomlajevalo ali pa vsaj počasneje staralo. Posledice
takega razvoja so vsaj tri: vedno večja koncentracija
prebivalstva na območjih velikih mest, praznjenje prostora
zunaj teh območij ter demografska ogroženost slednjih. Z
demografsko ogroženostjo označujemo dejstvo, da naravni
prirast ne zadošča niti za ohranjanje števila prebivalstva. To
pomeni, da se bo na teh območjih število prebivalstva še
naprej zniževalo, razen če bi se priselitveni tokovi zaradi
kakršnega koli razloga usmerili prav na področja z zelo starim
prebivalstvom. Verjetnost slednjega je zelo majhna.
1.5 Projekcije prebivalstva do
leta 2050
Projiciranje celotnega števila prebivalstva in deležev
posameznih prebivalstvenih skupin je samo po sebi zelo
zanimivo, za oceno posledic v prihodnosti pa neobhodno 48 .
Rezultati projekcij so odvisni od začetnega stanja in od
predpostavk o tem, kako se bodo v prihodnosti obnašali
prebivalci in kakšni bodo rezultati politik v državi.
Projekcija prebivalstva Slovenije, ki jo je opravil Eurostat,
za Slovenijo predpostavlja nadaljnje povečevanje pričakovanega
trajanja življenja za moške in ženske in povečevanje
celotne rodnosti. Selitveni prirast naj bi se povečal
s sedanjega obsega na nekaj manj kot 7 tisoč oseb letno,
celotno število prebivalcev pa se ne bo bistveno spreminjalo.
Od leta 2004, ko jih je bilo sredi leta 1.997.000, se bo
najprej do leta 2015 rahlo povečevalo do okoli 2.020.000
prebivalcev, nato pa se bo začelo zmanjševati in bo v letu
2050 (pod opisanimi predpostavkami) doseglo 1.897.100
prebivalcev. Pod temi predpostavkami bi se prebivalstvo
razvijalo, kot je prikazano v Tabeli 35.
V obdobju 2004–2050 se bo ob teh predpostavkah v celotnem
prebivalstvu število prebivalcev po posameznih
starostnih skupinah spreminjalo različno. Skoraj podvojilo
se bo število prebivalcev, ki bodo starejši od 65 let, sočasno
pa se bosta zmanjšali število oseb, starih do 14 let, in
število oseb, starih 15–64 let. Posledica spremenjenega
števila prebivalcev po posameznih starostnih skupinah bo
spremenjena starostna struktura prebivalstva. Delež prebivalcev,
ki bodo stari 65 let in več, se bo s sedanjih 15%
povečal na 31%, delež starih 15–64 let pa se bo zmanjšal
s 70% na 56%.
Spremenjena starostna struktura prebivalstva bi ob vseh
drugih enakih parametrih, predvsem pa pri enakem
vzorcu upokojevanja in aktivnosti, povzročila zelo veliko
povečanje javnih izdatkov, zlasti za pokojnine (ekonomske
posledice spremenjenega števila in strukture prebivalstva
so opisane v poglavju Ekonomske in finančne posledice
staranja prebivalstva). Ker bi financiranje tega močno
povečalo davčno breme delodajalcev in delojemalcev, in
posledično poslabšalo pogoje poslovanja in konkurenčnost,
48
Ekonomske posledice spremenjenega števila in strukture prebivalstva opisujemo v poglavju o ekonomskih in finančnih posledicah staranja
prebivalstva.