socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
110 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong><br />
slenih bi se delovna aktivnost lahko nadaljevala. Potrebne<br />
so dodatne spodbude (in ne zgolj podaljševanje normativne<br />
potrebne delovne dobe za upokojitev) in pogoji, da se mlajši<br />
uspešno vključijo v delovno aktivnost in da starejši ostanejo<br />
delovno aktivni dalj časa.<br />
- Omogočiti je treba hitrejši vstop mladih v delovno<br />
aktivnost. Mladi se danes zaposlujejo relativno pozno.<br />
Eden od dejavnikov je trajanje študija. K njegovemu<br />
skrajšanju naj bi privedlo uresničevanje bolonjske<br />
deklaracije, oblikovati pa bi bilo treba tudi ukrepe za<br />
povečevanje učinkovitosti študija. K zgodnejšemu<br />
vstopu mladih v zaposlitev lahko namreč pripomore tudi<br />
večja povezanost izobraževalnih institucij s podjetji in<br />
aktivnejša vloga ter večji vpliv podjetij na vsebino izobraževalnih<br />
programov (kar prispeva tudi k zmanjšanju<br />
neskladij na trgu dela). Drug pomemben dejavnik je obstoj<br />
vzporednih trgov dela (npr. študentsko delo). Zato bi<br />
veljalo (poleg že predvidenih in pripravljenih ukrepov)<br />
za drugačno ureditev študentskega dela razmisliti tudi o<br />
vpeljavi t. i. ‘malih del’, za katere se plačujejo zmanjšani<br />
prispevki za socialno varnost. V okviru aktivne politike<br />
zaposlovanja so za zmanjševanje brezposelnosti mladih<br />
že predvideni ukrepi povračil prispevkov za socialno<br />
varnost delodajalcem, ki zaposlijo mlado brezposelno<br />
osebo oziroma iskalca prve zaposlitve, razmisliti pa bi<br />
morali še o dodatnih ukrepih za pomoč predvsem prvim<br />
iskalcem zaposlitve.<br />
- Oblikovati je treba strategijo aktivnega staranja.<br />
Glede na trenutne razmere na trgu delovne sile cilj<br />
lizbonske strategije (50-odstotna stopnja delovne aktivnosti<br />
v starostni skupini 55–64 let) v Sloveniji ni<br />
dosegljiv brez oblikovanja strategije aktivnega staranja,<br />
ki bi vključevala: (1) ukrepe za zmanjševanje poklicnih<br />
bolezni in izboljšanja varnosti pri delu, (2) programe<br />
za izboljšanje delovnih pogojev in (3) ukrepe, ki bodo<br />
vseživljenjsko učenje spremenili iz načela v prakso.<br />
- Spodbujati je treba vključenost starejših v izobraževanje<br />
in usposabljanje. Vseživljenjsko učenje prinaša<br />
koristi tako za posameznika kot za družbo in gospodarstvo,<br />
zato bi bilo treba spodbuditi večjo vključenost<br />
starejših zaposlenih. Vseživljenjsko učenje namreč<br />
povečuje njihovo prilagodljivost trgu dela.<br />
- Možnosti za povečanje zaposlenosti starejših pa<br />
obstajajo tudi v večji uporabi delnih zaposlitev kot<br />
načina postopnega izhoda s trga dela in v razvoju nekaterih<br />
storitvenih dejavnosti, predvsem na področju<br />
<strong>socialni</strong>h storitev, kar bi dalo možnosti za zaposlitev<br />
tudi manj izobraženim in starejšim ženskam, katerih<br />
stopnja delovne aktivnosti je še posebej nizka. Nosilci<br />
ekonomske politike bi morali razmisliti o spodbujanju<br />
razvoja zaposlovanja v osebnih gospodinjskih storitvah<br />
in storitvah dolgotrajne oskrbe.<br />
Demografske spremembe bodo vplivale tudi na število<br />
otrok in mladine v osnovnih in srednjih šolah in s tem na<br />
potrebe po učiteljih. Pri izobraževanju mladine moramo poleg<br />
demografskih trendov upoštevati tudi nekatere splošne<br />
trende na področju izobraževanja, za katere domnevamo,<br />
da se bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Na terciarni ravni<br />
se vpliv demografskih sprememb še ne kaže, število vpisanih<br />
se povečuje, kar je v skladu s politiko povečevanja<br />
vpisa na terciarno izobraževanje in višanje izobrazbene<br />
ravni prebivalstva. Zmanjševanje števila otrok in mladine<br />
v šolah že vpliva na zmanjševanje potreb po učiteljih,<br />
zaradi česar lahko pričakujemo odpuščanja, problem pa<br />
je pričakovati tudi pri zaposlovanju bodočih diplomantov<br />
pedagoških smeri. Pomembno vprašanje je, kako pristopiti<br />
k problemu presežka učiteljev. Ena od možnosti je, da se<br />
zmanjšuje velikosti razredov, da se učitelje, ki bi lahko<br />
izgubili službo, preusmerja v druge poklice, in da se na<br />
študijskih programih, ki izobražujejo za pedagoške poklice,<br />
zmanjšuje vpis.<br />
Dolgoživost družbe vodi k spreminjanju zdravstvenega<br />
sistema. Zahteve in potrebe po zdravstvenem varstvu se s<br />
staranjem prebivalcev spreminjajo. Povečujejo se obolevnost<br />
za kroničnimi in degenerativnimi boleznimi in s tem<br />
sredstva za njihovo odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo.<br />
Zaradi želja in potreb ljudi, da živijo neodvisno v njihovem<br />
okolju, se bo povečala potreba po primarnem zdravstvenem<br />
varstvu. Zaradi staranja družbe je zato treba:<br />
- oblikovati ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti, javnofinančne<br />
vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva<br />
in socialne pravičnosti. Pri tem je zlasti pomembno<br />
zagotavljati enakost v dostopu in doseganje ustreznega<br />
ravnovesja med javnim in zasebnim v sistemu zdravstvenega<br />
varstva.<br />
- oblikovati ukrepe za podaljševanje števila ‘zdravih<br />
let’. Ob podaljševanju pričakovanega trajanja življenja<br />
je pomembno, v kolikšni meri se bo podaljševalo tudi<br />
število let, v katerih obolevnost še ni visoka in v katerih<br />
še ni prisotno slabšanje funkcionalnih zmožnosti, kar<br />
lahko pomembno vpliva na zmanjševanje obsega zdravstvenih<br />
storitev in potreb po dolgotrajni oskrbi ter na<br />
socialno vključenost starih. Na zmanjševanje izdatkov<br />
za zdravstvo in posebej za dolgotrajno oskrbo imata zato<br />
lahko pozitivne učinke zlasti (i) preventivna dejavnost<br />
na področju zdravstva kot so npr. preventivni programi,<br />
zdrave življenjske navade (zdrav način prehranjevanja,<br />
telesna aktivnost ipd.), kakovostni <strong>socialni</strong> stiki, in (ii)<br />
ustrezna medicinska in psihosocialna rehabilitacija.<br />
- razvijati programe izobraževanja in usposabljanja<br />
zdravstvenega kadra za delo s starimi. Potrebe in zahteve<br />
starih po zdravstvenih storitvah se spreminjajo in<br />
večajo, zdravstveni sistem pa je relativno slabo odziven<br />
na potrebe prebivalstva. Za stare bi bilo zato treba razviti<br />
nove zdravstvene programe in prenoviti obstoječe,<br />
pripraviti drugačne pristope in uveljaviti spremenjeno<br />
vlogo nekaterih zdravstvenih profilov in njihovega dela<br />
s pacienti. V izobraževalnih programih, ki izobražujejo<br />
strokovnjake različnih zdravstvenih profilov, in v drugih<br />
programih, ki izobražujejo za delo s starimi (socialne
Change language