socialni razgledi 2006 - UMAR

80 Socialni razgledi 2006
stare 24,3 leta, v drugi polovici devetdesetih (1995–1999)
pa 25,6 leta. Od prve polovice devetdesetih let pa do leta
2005 (27,8 leta) se je povprečna starost matere ob rojstvu
prvega otroka zvišala za kar 3 leta, a ostaja nekoliko nižja
od evropskega povprečja (leta 2003 27,9 leta v EU25 in
28,5 leta v EU15).
Narašča število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze.
Če se je zunaj zakonske zveze v letu 1954 rodila dobra
desetina otrok, znaša ta delež leta 2005 že 46,7% (gl.
Sliko 41). V šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih
se delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, ni bistveno
spreminjal oz. je celo upadel. V obdobju od leta 1960, ko
se je zunaj zakonske zveze rodilo 9,1% otrok, je do leta
1970 padel na 8,5%. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da
je bila, podobno kot v zahodnih državah, tudi v Sloveniji
v šestdesetih letih prisotna ideologija nuklearne družine, ki
je favorizirala poroko kot pogoj družinskega življenja. Na
pomenu je začela izgubljati v sedemdesetih – leta 1975 se
je na primer rodilo zunaj zakonske zveze 10% otrok – še
posebej pa v osemdesetih letih, ko je ta delež narasel na
13,1% in od takrat naprej strmo narašča (gl. SP: Tabela 41).
Število otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, je v EU25 zelo
različno. Leta 2004 se jih je tako največ rodilo v Islandiji
(63,7%) in Švedski (55,4%). Slovenija se tako uvršča v
zgornjo polovico EU25.
2.4 Starševstvo in družinsko
življenje skozi prizmo javnega
mnenja
Slovenija je družinsko orientirana družba. Javnomnenjski
podatki, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, kažejo, da
Slovenci in Slovenke ne izkazujejo protidružinskih (protinatalitetnih)
orientacij ter da je velika večina Slovenk in
Slovencev zadovoljnih z družinskim življenjem. Družina
je v hierarhiji vrednot Slovencev že dolgo na prvem mestu.
Eden od razlogov je gotovo tudi v ideologizaciji družine.
Zato je ‘imeti družino’ družbeno pričakovan in vrednotno
zaželen odgovor in takšna so tudi stališča mladih. Vrednote
so namreč splet zelo osebnih in obenem tudi družbeno
pogojenih življenjskih orientacij, stališč in presoj. Zato je
treba razlikovati javni zagovor vrednot in zasebne oziroma
osebne vrednotne orientacije.
Empirične raziskave osebnih vrednotnih orientacij mladih
v Sloveniji kažejo, da je v njihovih življenjskih načrtih še
vedno prisotna želja po osnovanju družine in po otrocih,
čeprav ima ta želja veliko objektivnih ovir in ‘konkurenco’
v drugih življenjskih ciljih; npr. v poklicni karieri, osebnem
samorazvoju, uživanju življenja ipd. (Ule in Kuhar, 2002).
Razlike med želenim in uresničenim so na tem področju
velike povsod po Evropi.
Starševstvo je za mlade skrbno pretehtana in zelo odgovorna
odločitev, ki jo mladi, ko razmišljajo o starševstvu, praviloma
postavljajo čisto na konec vseh izpolnjenih predpogojev
(zaposlitev, stanovanje, itd.); govorimo o tako imenovani
‘nezlomljivi verigi’ (Ule in Kuhar, 2002). Mladi kot najpomembnejši
pogoj za odločitev za otroke navajajo nujnost,
da se počutijo dovolj zrele za tako zahtevno in odgovorno
vlogo, kot je starševstvo. Raziskava med študenti do 24 let
(vzorec 400 študentov) je v letu 2003 pokazala, da se kar
10% vprašanih v prihodnjih desetih letih vidi brez otrok.
Druge javnomnenjske ankete, ki obravnavajo že nekoliko
starejšo populacijo (potencialne starše), glede namer o
rojstvu otrok prav tako ne kažejo najbolj spodbudne slike.
Dobrih 60% anketiranih, starih med 21 in 29 let, namreč
meni, da v prihodnjih treh letih zagotovo ali verjetno ne
nameravajo imeti otroka, med 30- do 38-letniki je takih
skoraj 70%, pri čemer se odgovori tistih, ki še nimajo niti
enega otroka, statistično pomembno ne razlikujejo od odgovorov
tistih z otroki (gl. Tabela 40).
Slika 41: Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, Slovenija (1960–2005), EU15 in EU25 (1960–2002)
50
45
40
35
30
Slovenija
EU15
EU25
25
20
15
10
5
0
1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005
Vir: SURS.