socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kako živimo<br />
25<br />
Slika 2: Potrošnja gospodinjstev po kupni moči 1 in deleži njihovih izdatkov za hrano po državah EU 2 , 1999<br />
40000<br />
Izdatki na gospodinjstvo, v PPS<br />
LU<br />
35000<br />
30000<br />
25000<br />
AT<br />
UK<br />
NL<br />
IE IT<br />
BE<br />
FR MT<br />
CY<br />
DK GR SI<br />
20000 DE<br />
SE PT<br />
15000<br />
FI ES<br />
CZ<br />
SK<br />
10000<br />
PL<br />
EE<br />
HU<br />
LT<br />
LV<br />
5000<br />
10 15 20 25 30 35 40 45 50<br />
% potrošnih izdatkov gospodinjstev, namenjen za hrano in brezalkoholno pijao<br />
Vir: Tršelič-Selan, <strong>2006</strong>. Opombi: 1 Povprečni izdatki za končno potrošnjo na gospodinjstvo (v PPS). 2 Za EU15 izvzete pripisane najemnine.<br />
1.4.1 Zadolženost in prezadolženost<br />
prebivalstva<br />
Dolg je instrument vzdrževanja potrošnje gospodinjstev<br />
(oziroma posameznika) skozi čas. Le-ta ga uporabljajo<br />
različno, glede na vire dohodka, v posameznih življenjskih<br />
obdobjih (določena raven dolga je za večino gospodinjstev<br />
neizogibna, predvsem v zgodnjih obdobjih življenjskega<br />
poteka). Vendar pa se lahko zaradi različnih okoliščin oziroma<br />
dogodkov (smrt v družini, ločitev, makroekonomski<br />
šoki…) poveča tveganje, da gospodinjstvo ne bo moglo<br />
izpolniti svojih obveznosti iz odplačil dolga in nekatera gospodinjstva<br />
se znajdejo v položaju, ko dolga ne morejo več<br />
odplačevati – so prezadolžena. Problema prezadolženosti<br />
se države lotevajo različno; najdlje so države, ki so sprejele<br />
zakonodajo glede osebnega stečaja oziroma insolventnega<br />
postopka (npr. Nemčija), ter tiste z (razvito) mrežo svetovalnih<br />
pisarn za ljudi v finančni stiski (npr. Irska).<br />
Na ravni EU še nimamo enotne definicije prezadolženosti,<br />
statistični podatki o prezadolženosti pa temeljijo na<br />
različnih metodologijah 8 . Izmed številnih definicij se zdi<br />
najbolj nesporno, da je gospodinjstvo prezadolženo, če ima<br />
težave z odplačilom dolga; glede na pričakovani dohodek<br />
in drugo likvidno premoženje postane dolg prevelik, da<br />
bi ga lahko odplačali brez zmanjšanja drugih izdatkov<br />
pod minimalno raven - dolg tako postane nevzdržen in<br />
gospodinjstvo prezadolženo (Betti in dr., 2001). Omenjena<br />
definicija meri prezadolženost na podlagi t. i. subjektivnih<br />
mer prezadolženosti. Te temeljijo na anketnih podatkih, na<br />
podlagi katerih kot prezadolžena definiramo tista gospodinjstva,<br />
ki se sama opredelijo kot taka.<br />
Problemov zadolženosti in prezadolženosti v Sloveniji<br />
sistematično ne spremljamo 9 . Še vedno ni uradne definicije<br />
prezadolženosti, problemi se pojavljajo tudi pri razpoložljivosti<br />
podatkov (zadolženost tako lahko izmerimo le<br />
na podlagi podatkov o posojilih in varčevanju v bankah,<br />
kar zaradi razvoja finančnih trgov tako na strani ponudbe<br />
posojil kot tudi novih možnosti za akumuliranje premoženja<br />
ne kaže več najbolj objektivne slike). Ne objavljamo<br />
podatkov o dolgu na kreditnih karticah, zavarovanem in<br />
nezavarovanem dolgu ter deležu slabih posojil (tj. tistih,<br />
ki se ne odplačujejo) ali zamud pri plačilih, če omenimo<br />
zgolj tiste, ki jih lahko zasledimo v različnih raziskavah<br />
za večino držav. Kljub temu je Slovenija že sprejela nekaj<br />
ukrepov za zagotavljanje večje pravne zaščite potrošnikov<br />
(z leta 2004 sprejetimi Zakonom o potrošniških kreditih,<br />
Zakonom o izvršbi in zavarovanju, Zakonom o varstvu<br />
kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ter s Pravilnikom<br />
o poročanju dajalcev kreditov, ki uvede registracijo<br />
‘nebančnih’ kreditodajalcev pri Uradu za varstvo potrošnikov),<br />
kar posledično znižuje možnosti za prezadolženost<br />
prebivalcev. Prezadolženost lahko merimo na tri načine: (1)<br />
z objektivnimi (kvantitativne, matematične), (2) s subjektivnimi<br />
(kvalitativne) in (3) z administrativnimi merami.<br />
Zaradi težav s podatki v Socialnih <strong>razgledi</strong>h pre/zadolževanje<br />
analiziramo le s pomočjo subjektivnih mer, tj. z<br />
javnomnenjskimi podatki.<br />
Čeprav o zadolženosti in njeni naravi v Sloveniji ne vemo<br />
veliko, ta vsebuje vsaj tri dimenzije. Po eni strani je dolg<br />
lahko kazalnik materialnih težav gospodinjstva, po drugi<br />
kaže zgolj racionalno ekonomiziranje oseb oziroma gospodinjstva<br />
z dohodki, po tretji pa je sam v funkciji dohodkov.<br />
8<br />
Evropska komisija je zato aprila <strong>2006</strong> objavila razpis za študijo, katere namen je postaviti temelje za skupno definicijo prezadolženosti<br />
znotraj EU, določiti enotno metodologijo, izboljšati razumevanje samega pojava prezadolženosti ter vzpostaviti učinkovite t. i. ‘praktične<br />
in pravne ukrepe’ za preprečevanje in obravnavo problema prezadolženosti prebivalstva.<br />
9<br />
Za razpravo o zadolženosti in prezadolženosti gl. Ferk, <strong>2006</strong>.
Change language