socialni razgledi 2006 - UMAR

76 Socialni razgledi 2006
življenja je sporna zgolj za tiste, ki so prepričani, da bi
morala ideološko najbolj zaželena, religiozno in pravno
sankcionirana oblika ‘klasične’ (nuklearne) dvostarševske
družine poročenih partnerjev s hierarhičnimi razmerji med
generacijama in patriarhalnimi razmerji med spoloma prevladati
enkrat za vselej. Idealtipska podoba jedrne (nuklearne)
družine, ki obsega poročeni par zaposlenega očeta in
matere gospodinje ter njuna dva otroka, danes predstavlja
manj kot 20% vseh družin v Evropi (Muncie, Langan, 1997:
11). Zato je bolje kot o krizi družine je govoriti o novih
oblikah družinskega življenja, ki se skušajo prilagajati
spremembam sodobnega sveta predvsem v smeri iskanja
bolj uravnoteženih poti med individualnimi pravicami in
socialno odgovornostjo (gl. Okvir 15).
Osnovni razlog spreminjanja oblik družine so njihove
notranje spremembe, pomembne pa so tudi širše družbene
spremembe. Pojav raznovrstnosti družinskih oblik sam
po sebi ni ključna značilnost družinskega spreminjanja,
ampak le njegov kazalnik (Švab, 2001: 42). V pluralizacijo
družinskih oblik vodijo naslednji družbeni pojavi:
deformalizacija zakonske zveze, večanje števila razvez,
nevezanost reprodukcije na zakonsko zvezo, pluralizacija
življenjskih stilov itd. Vzročno posledično razmerje namreč
poteka od spreminjanja družinskega življenja k spremenjenim
oblikam družin in ne obratno (Švab, 2001). Vse te
spremembe prinašajo za raziskovalce zasebnosti in družin
številne dileme in izzive. Že omenjeni ‘klasični’ nuklearni
družinski obliki so se v procesih spreminjanja pridružile
številne druge, npr. enostarševske družine, neporočeni
pari z otroki, reorganizirane družine, istospolne družine in
partnerstva itn.
Kot pomembne širše družbene spremembe lahko izpostavimo
dva procesa, ki pogojujeta spremembe družin
in v družinah: (1) spremembe na trgih dela, še posebej
zaposlovanje žensk, ki vpliva na primer na spreminjanje
rodnostnega vedenja, in (2) staranje prebivalstva, ki že
pomembno vpliva na organizacijo družinskega življenja;
njegov vpliv se bo v prihodnosti še krepil.
Vseh sprememb, ki so glavna značilnost družinskega
življenja zadnjih nekaj desetletij, pa uradna statistika ne
zazna oziroma jih s svojim pojmovnim aparatom ne zmore
pojasniti. Statistika, čeprav eden najpomembnejših virov
informacij o družinskem življenju, namreč opazi le oblike
družinskega življenja, razlogov zanje pa ne prepozna;
družinskih oblik in načinov družinskega življenja ne gre
enačiti (Švab, 2001). Ne zmore npr. ločevati na videz enakih
enostarševskih družin, ki so nastale kot posledica razveze,
od tistih, ki so takšne že od vsega začetka, itd.
2.3 Statistična slika družin v
Sloveniji
V Sloveniji je ob zadnjem popisu (leta 2002) živelo 555.945
družin. V primerjavi s popisom iz leta 1991 se število družin
povečuje, število družinskih članov pa znižuje. Ta trend
obstaja že najmanj od leta 1971 (gl. Tabelo 36). V obdobju
med popisoma 1991 do 2002 se je povečevalo število
družin z enim otrokom. Hkrati se veča tudi število družin
brez otrok, kamor pa se uvrščajo tudi družine v obdobju t.
i. praznega gnezda – obdobja, ko otroci že odrastejo in se
odselijo od doma. Zato tega konkretnega podatka ne moremo
interpretirati kot naraščanje števila (mlajših) parov, ki
se ne odločajo za otroke (čeprav vemo, da tudi število teh
narašča). Kot zaznava statistika tudi v Sloveniji, se mladi
odločajo za otroke vedno kasneje, pred tem pa lahko več let
živijo (poročeni ali neporočeni) skupaj s partnerjem.
Skozi zadnjih nekaj desetletij je v Sloveniji prevladujoča
družinska organizacija zakonski par z otroki, vendar
njihov delež upada. Obenem narašča število neporočenih
Tabela 36: Družine po velikosti glede na število otrok po popisih 1971, 1981, 1991 in 2002, Slovenija
Popis
1971 1981 1991 2002
Družine skupaj 440.679 100,0% 522.314 100,0% 551.899 100,0% 555.945 100,0%
Družine brez otrok 78.941 17,9% 111.374 21,3% 114.560 20,8% 127.642 23,0%
Družine z otroki skupaj 361.738 82,1% 410.940 78,7% 437.339 79,2% 428.303 77,0%
z 1 otrokom 153.592 34,9% 191.270 36,6% 205.571 37,2% 208.018 37,4%
z 2 otrokoma 135.401 30,7% 168.371 32,2% 189.562 34,3% 181.865 32,7%
s 3 otroki 48.518 11,0% 38.259 7,3% 34.368 6,2% 32.137 5,8%
s 4 otroki 14.650 3,3% 9.185 1,8% 5.928 1,2% 4.845 0,9%
s 5 in več otroki 9.577 2,2% 3.855 0,7% 1.910 0,3% 1.438 0,3%
Povprečno število
članov družine skupaj
3,36 3,20 3,13 3,06
Povprečno število članov v
družinah z otroki
n.p. n.p. 3,42 3,38
Povprečno število članov
gospodinjstva 1 n.p. n.p. 3,0 2,8
Vir: SURS. Opombe: 1 Gospodinjstvo je v statističnem smislu skupnost prebivalcev, ki stanujejo skupaj in skupaj porabljajo sredstva za osnovne
življenjske potrebe (stanovanje, hrana, druge nujne življenjske potrebščine ipd.), oziroma prebivalec, ki živi sam. 2 ‘n.p.’ Ni podatka.