socialni razgledi 2006 - UMAR

More documents

Recommendations

Info

30 Socialni razgledi 2006 Slika 5: Celotni, javni in zasebni izdatki za zdravstvo v Sloveniji, v državah EU in v ZDA, 2003 (kot delež v BDP in v USD PPP na prebivalca) 16 6000 v % 14 12 10 8 6 4 2 Zasebni izdatki Javni izdatki Celotni izdatki za zdravstvo na prebivalca (desna os) 5000 4000 3000 2000 1000 v USD PPP 0 0 ZDA Nemija Francija Grija Nizozemska Portugalska Belgija Švedska Malta Danska Slovenija Vir: WHO The World Health Report 2004, 2005, 2006. EU15 Madžarska Italija EU25 Zd. kraljestvo Španija Avstrija eška Finska Irska Luksemburg Litva Poljska Ciper Latvija Slovaška Estonija pa je imelo v letu 2003 trinajst držav EU25, največ Ciper (50,9%), Grčija in Latvija (48,7%) ter Nizozemska (37,6%). Vse nove države članice EU, z izjemo Malte, so v obdobju 1997–2003 beležile povečanje deleža zasebnih izdatkov za zdravstvo (v povprečju za 2,3 o. t., brez Malte pa za skoraj 4 o. t.); v večini držav EU15 pa je delež zasebnih izdatkov, ob visoki rasti javnih izdatkov, upadel, v povprečju za 0,3 o. t. V strukturi zasebnih izdatkov je skoraj 60% izdatkov kritih iz naslova prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. To je povezano s sistemom dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ki predstavljajo doplačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Izdatki neposredno iz žepa so zato v Sloveniji v primerjavi z državami EU nizki, in predstavljajo v strukturi zasebnih izdatkov 41%, v državah EU25 pa v povprečju skoraj 78%. 1.5.2 Dostopnost socialnovarstvenih storitev Po obstoječih predpisih je dostopnost socialnovarstvenih storitev v RS zagotovljena večini slovenskih prebivalcev. Pa vendar jo v praksi omejujejo še vedno nezadostna mreža storitev in programov (premajhne kapacitete in neenakomerna regionalna pokritost), težave pri financiranju in pogosto slaba informiranost ali celo stigmatizacija potencialnih uporabnikov sistema. Pravica do storitev je zagotovljena vsem prebivalcem s stalnim prebivališčem, drugim le najnujnejše storitve. Osebe brez stalnega prebivališča, (ki jih sicer ni veliko), se zato v določenih rizičnih situacijah znajdejo v težavah, še zlasti, če postanejo odvisne od pomoči druge osebe in potrebujejo institucionalno oskrbo, do katere pa v okviru javne službe niso upravičene. Socialnovarstvene storitve so brezplačne. Izjema je dolgotrajna oskrba, kjer pa obstaja sistem delne ali popolne oprostitve plačila v primerih, ko upravičenci ali njihovi družinski člani, za katere sicer velja obveznost plačila, tega niso zmožni (gl. Izdatki za dolgotrajno oskrbo, str. 31). Mreža storitev se širi. Mreža storitev centrov za socialno delo, posebnih socialnih zavodov za odrasle in zavodov za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami je že dlje časa nespremenjena. Mreže varstveno-delovnih centrov za odrasle osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in domov za starejše pa so v zadnjih desetih letih doživele obsežne širitve, tako po kapacitetah kot po številu enot. Leta 1995 je bilo v Sloveniji 39 varstveno-delovnih centrov s skupno kapaciteto za 1427 varovancev, v letu 2005 je bilo tovrstnih enot že 78, vključenih pa 2695 varovancev. Domov za starejše je bilo leta 1995 47 s kapaciteto 10.757 Tabela 12: Struktura izdatkov za zdravstvo in deleži v BDP, Slovenija, 1997–2003 (v %) Struktura Deleži v BDP 1997 2000 2003 1997 2003 Celotni izdatki za zdravstvo 1 100 100 100 7,2 8,7 Javni izdatki 2 79,2 77,7 76,3 5,7 6,6 Zasebni izdatki 20,8 22,3 23,7 1,5 2,1 Prostovoljna zdravstvena zavarovanja 10,7 13,7 14,0 0,8 1,2 Gospodinjstva (‘izdatki iz žepa’) 10,2 8,6 9,7 0,7 0,9 Vir: WHO The World Health Report 2004, 2005, 2006; preračuni UMAR. Opombi: 1 K celotnim izdatkom za zdravstvo spadajo tudi investicije v zdravstvu, izvzeta pa so nadomestila za odsotnost zaradi bolezni (boleznine). 2 Vključuje izdatke države, občin in ZZZS.
Kako živimo 31 mest, v letu 2005 pa 68 s kapaciteto 13.641 mest (gl. Tabelo 60). Več je tudi sistemskih možnosti za pomoč na domu, dnevnih centrov za starejše, v nekaterih krajih so pričela delovati oskrbovana stanovanja za starejše. Mreža storitev se, v primerjavi s preteklostjo, širi zlasti z odpiranjem manjših enot v krajih, kjer kapacitet ni bilo, zato sta se izboljšali tako regionalna dostopnost kot kakovost bivanja. Izvajalci storitev so javni zavodi, zasebniki s koncesijo, ki delujejo kot del javne mreže, zasebniki z dovoljenjem za delo, ki delujejo izven javne mreže, in nevladne organizacije. Ponudba storitev se je pričela širiti z zasebniki in nevladnimi organizacijami zlasti po letu 2000. Potreba po oskrbi starih narašča. Čeprav je dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe bistveno izboljšana, pa podaljševanje življenjske dobe, naraščanje števila starih in spremenjene (z)možnosti družin za njihovo oskrbo še naprej zelo intenzivno večajo obseg potrebnih storitev. Dosedanji razvoj dolgotrajne oskrbe je namreč potekal predvsem v smeri razvijanja zmogljivosti institucionalne oskrbe. V Sloveniji je bilo v letu 2005 v domovih za starejše 4,4 mest (skupaj z mesti v posebnih socialnovarstvenih zavodih pa 5,3 mest) na 100 prebivalcev, starejših od 65 let 17 , kar kaže, da ne odstopamo bistveno od bolje razvitih evropskih držav. Zaostajamo pa po obsegu oskrbe na domu in drugih neinstitucionalnih oblikah pomoči, saj je vanje vključenih manj kot 2% prebivalcev, starejših od 65 let. Še vedno so prisotne razlike v dostopnosti do storitev dolgotrajne oskrbe. Dolgotrajna oskrba obsega organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev (gl. Okvir 22). Sistem dolgotrajne oskrbe pa je ločen na pravice iz zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pravice iz socialnega varstva. V praksi zaradi nepovezanosti obstoječih sistemov nastajajo občutne razlike v pravicah oseb, ki ostanejo doma, in tistimi, ki so sprejeti v institucionalno obliko oskrbe. Oskrbovanci v institucijah imajo namreč bistveno boljši dostop do zdravstvenih storitev, deležni pa so tudi večjega obsega socialnovarstvenih storitev. Zaradi še vedno prisotnih razlik v regionalni razvitosti in dostopnosti je za sprejem v domove za starejše v nekaterih okoljih čakalna doba daljša kot drugje. V zadnjem obdobju se čakalne vrste vendarle krajšajo vsaj za tiste starejše, ki ob odpustu iz bolnišnic najbolj nujno potrebujejo storitev, k čemur je pripomogla predvsem boljša koordinacija dela pristojnih služb. 1.5.2.1 Izdatki za dolgotrajno oskrbo K celotnim izdatkom za dolgotrajno oskrbo spadajo izdatki za dolgotrajno zdravstveno oskrbo in izdatki za dolgotrajno socialno oskrbo. Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo so v letu 2004 znašali 1,13% BDP (0,88% BDP javni in 0,25% BDP zasebni izdatki). Od tega je bilo 60% izdatkov namenjenih storitvam dolgotrajne zdravstvene oskrbe in 40% storitvam dolgotrajne socialne oskrbe (gl. Tabelo 13). Zasebni izdatki predstavljajo manj kot četrtino vseh sredstev, ki so namenjena dolgotrajni oskrbi. V letu 2004 se je delež zasebnih izdatkov v strukturi celotnih izdatkov glede na leto 2003 celo nekoliko znižal in je znašal 22,2% (oziroma 0,25% BDP). Dolgotrajna zdravstvena oskrba je večinoma financirana iz javnih virov (95%); pri tem gre pretežno za sredstva ZZZS, ki so namenjena storitvam zdravstvene oskrbe v domovih za starejše, v posebnih socialnih zavodih, podaljšanemu bolnišničnemu zdravljenju in delu patronažne službe, ki izvaja dolgotrajno oskrbo, ter sredstva SPIZ-a, ki so namenjena dodatkom za pomoč in postrežbo. Za dolgotrajno socialno oskrbo pa je približno polovica izdatkov pokritih iz javnih virov (52%, in sicer iz državnega in občinskih proračunov) ter polovica iz zasebnih virov (48%). Osebe, ki so nastanjene v domovih za starejše in drugih oblikah institucionalne oskrbe, si del storitev s področja socialne oskrbe (nastanitev, prehrana ipd.) namreč plačujejo same. Slovenija je glede na višino javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo primerljiva z EU15. Javnofinančni izdatki za dolgotrajno oskrbo so v Sloveniji v letu 2004 predstavljali 0,9% BDP. Države EU namenjajo za dolgotrajno oskrbo različen obseg javnih sredstev, praviloma precej več v starih kot v novih članicah EU. Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v državah EU15 (stare članice) so v letu 2004 v povprečju predstavljali 0,9% BDP (največ na Švedskem 3,8%, Fin- Tabela 13: Izdatki za dolgotrajno oskrbo po virih sredstev in po namenu, Slovenija, 2003 in 2004 V mio SIT Struktura, v % Deleži v BDP, v % 2003 2004 2003 2004 2003 2004 Dolgotrajna oskrba 65.519 70.739 100 100 1,13 1,13 v tem: javni viri 49.607 55.042 75,7 77,8 0,85 0,88 zasebni viri 15.911 15.696 24,3 22,2 0,27 0,25 v tem: dolgotrajna zdravstvena oskrba 38.410 42.377 58,6 59,9 0,66 0,68 dolgotrajna socialna oskrba 27.109 28.362 41,4 40,1 0,47 0,45 Vir: SURS, UMAR – poskusne ocene podatkov za Skupni vprašalnik Eurostata, OECD in WHO za Slovenijo, september 2006. 17 Izračun je narejen na podlagi števila mest v splošnih in posebnih socialnih zavodih za odrasle v letu 2005.
Page 1 and 2: sr Odgovorna socialni razgledi 2006
Page 3 and 4: KAZALO Predgovor Povzetek 1 Uvod 7
Page 5 and 6: Kazalo tabel Socialni razgledi 2006
Page 7 and 8: Kazalo slik Socialni razgledi 2006
Page 9 and 10: Socialni razgledi 2006 vii Okrajša
Page 11 and 12: Socialni razgledi 2006 ix Kaj torej
Page 13 and 14: Povzetek Primerjava porazdelitve sl
Page 15 and 16: Socialni razgledi 2006 3 EU25. Tudi
Page 17 and 18: Socialni razgledi 2006 5 Slovenija
Page 19 and 20: Uvod Glavni namen projekta, objavlj
Page 21 and 22: Socialni razgledi 2006 9 družbeno
Page 23 and 24: Socialni razgledi 2006 11 področje
Page 25: I. Kako živimo
Page 28 and 29: 16 Socialni razgledi 2006 izdatki z
Page 30 and 31: 18 Socialni razgledi 2006 Razlike v
Page 32 and 33: 20 Socialni razgledi 2006 Tabela 6:
Page 34 and 35: 22 Socialni razgledi 2006 Tabela 7b
Page 36 and 37: 24 Socialni razgledi 2006 Tabela 8:
Page 38 and 39: 26 Socialni razgledi 2006 Tabela 10
Page 40 and 41: 28 Socialni razgledi 2006 vrednosti
Page 44 and 45: 32 Socialni razgledi 2006 skem 1,7%
Page 46 and 47: 34 Socialni razgledi 2006 Slika 6:
Page 52 and 53: 40 Socialni razgledi 2006 med novim
Page 54 and 55: 42 Socialni razgledi 2006 Kompleksn
Page 56 and 57: 44 Socialni razgledi 2006 Okvir 10:
Page 58 and 59: 46 Socialni razgledi 2006 (Novak in
Page 60 and 61: 48 Socialni razgledi 2006 2. SUBJEK
Page 62 and 63: 50 Socialni razgledi 2006 Tabela 26
Page 64 and 65: 52 Socialni razgledi 2006 Z zdravst
Page 66 and 67: 54 Socialni razgledi 2006 podatki k
Page 68 and 69: 56 Socialni razgledi 2006 2.6 Živl
Page 71 and 72: Slovenija - dolgoživa družba 59 U
Page 73 and 74: Slovenija - dolgoživa družba 61 S
Page 75 and 76: Slovenija - dolgoživa družba 63 s
Page 77 and 78: Slovenija - dolgoživa družba 65 P
Page 85 and 86: Slovenija - dolgoživa družba 73
Page 87 and 88: Slovenija - dolgoživa družba 75 O
Page 89 and 90: Slovenija - dolgoživa družba 77 T
Page 93 and 94:
Slovenija - dolgoživa družba 81 T
Page 95 and 96:
Slovenija - dolgoživa družba 83 P
Page 97 and 98:
Slovenija - dolgoživa družba 85 v
Page 99 and 100:
Slovenija - dolgoživa družba 87 i
Page 101 and 102:
Slovenija - dolgoživa družba 89 a
Page 103 and 104:
Slovenija - dolgoživa družba 91
Page 105 and 106:
Slovenija - dolgoživa družba 93 V
Page 107 and 108:
5. ZDRAVJE STARIH Slovenija - dolgo
Page 109 and 110:
Slovenija - dolgoživa družba 97 S
Page 111 and 112:
6. SOCIALNA VKLJUČENOST STARIH Pre
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125:
III. STATISTIČNA PRILOGA Urednica:
Page 128 and 129:
116 Socialni razgledi 2006 Tabela 3
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
136 Socialni razgledi 2006 DEMOGRAF
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
140 Socialni razgledi 2006 TRG DELA
Page 154 and 155:
142 Socialni razgledi 2006 IZOBRAŽ
Page 156 and 157:
144 Socialni razgledi 2006 SOCIALNA
Page 158 and 159:
146 Socialni razgledi 2006 MAKROEKO
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
150 Socialni razgledi 2006 Literatu
Page 164 and 165:
152 Socialni razgledi 2006 (2005) O
Page 166 and 167:
Druge publikacije UMAR 12/2006: Ref
show all

socialni razgledi 2006 - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?