socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Slovenija - dolgoživa družba<br />
83<br />
Pomemben podatek je tudi ukvarjanje moških z otroki, saj<br />
je od njihovega sodelovanja v družini v veliki meri odvisna<br />
odločitev žensk za otroka. Rezultati raziskav v skandinavskih<br />
državah namreč kažejo, da je večja verjetnost, da ima<br />
ženska drugega otroka, če je bil oče aktivno prisoten pri<br />
negi in skrbi za prvega (Rrnsen, 2001 v Ule in Kuhar, 2002).<br />
Možnosti, da se partnerja odločita še za enega otroka, se<br />
povečajo tudi, če očetje dlje časa koristijo starševski dopust<br />
(tako poročajo Olah, 2003 ter Duvander in Andersson, 2005,<br />
v Rener in dr., 2005). Med vsemi vključenimi državami se<br />
moški z otroki največ ukvarjajo v Belgiji (19 minut dnevno),<br />
na Norveškem (17 minut) in na Švedskem (16 minut); najmanj<br />
pa v Nemčiji (10 minut) ter v Estoniji in Finski (11<br />
minut). Slovenski moški se z 12 minutami dnevno uvrščajo<br />
v spodnjo polovico, kar je nekoliko slabša uvrstitev kot pri<br />
celotnih gospodinjskih opravilih.<br />
Tabela 44: Poraba časa za gospodinjstvo, po spolu,<br />
Slovenija, 2003 (v urah na teden) 1<br />
Anketiranec/ka<br />
Partner/ka<br />
št. ur (stand. devianca) št. ur (stand. devianca)<br />
Moški 8,02 (7,63) 20,26 (13,25)<br />
Ženske 19,8 (12,47) 7,46 (8,01)<br />
Vir: SJM 2003/2. Opomba: 1 Odgovarjali so tisti, ki živijo z zakoncem<br />
ali partnerjem, stari 21–56 let.<br />
Javnomnenjski podatki iz leta 2003 kažejo stališča anketiranih<br />
o pravičnosti obstoječe delitve gospodinjskih<br />
opravil (gl. Tabeli 45 in 46). Ženske sicer opravijo večino<br />
gospodinjskega dela, a se jim to ne zdi pravično. Celo moški<br />
priznavajo, da doma opravijo manj dela, kot se jim zdi<br />
pravično. Oba spola se hkrati močno strinjata, da bi moški<br />
morali več časa posvetiti gospodinjskemu delu, predvsem<br />
skrbi za otroke. Kljub temu pa pri večini parov ne prihaja<br />
pogosto do nesoglasij glede tega. Ženske se namreč ‘sprijaznijo’<br />
z neenako obremenitvijo (ki jo ponotranjijo); moški,<br />
ki se deklarativno sicer strinjajo, da bi morali bistveno več<br />
delati v gospodinjstvu in skrbeti za otroke, pa v zvezi s<br />
tem ničesar ne storijo, oziroma se gospodinjskemu delu<br />
enostavno izognejo.<br />
Tabela 45: Stališča o obremenjenosti moških v<br />
družini, po spolu, Slovenija, 2003 (v %) 1<br />
Soglaša oz. močno<br />
soglaša<br />
moški ženske<br />
Moški bi morali opravljati<br />
več gospodinjskih del, kot jih 49,7 63,7<br />
opravljajo sedaj.<br />
Moški bi morali več časa<br />
posvetiti skrbi za otroke, kot ji 69,4 79,6<br />
posvečajo sedaj.<br />
Vir: SJM 2003/2. Opomba: 1 Odgovarjali so tisti, ki živijo z zakoncem<br />
ali partnerjem, stari 21–56 let.<br />
Tabela 46: Stališča o pravičnosti delitve gospodinjskega<br />
dela, po spolu, Slovenija, 2003 (v %) 1<br />
Moški Ženske<br />
Opravim veliko večji delež gospodinjskega<br />
dela, kot se mi zdi 1,7 24,8<br />
primerno.<br />
Opravim malo večji delež gospodinjskega<br />
dela, kot se mi zdi primerno.<br />
5,5 23,6<br />
Opravim približno tolikšen delež<br />
gospodinjskega dela, kot se mi zdi 44,1 45,0<br />
primerno.<br />
Opravim nekaj manjši delež gospodinjskega<br />
dela, kot se mi zdi 31,5 2,7<br />
primerno.<br />
Opravim veliko manjši delež gospodinjskega<br />
dela, kot se mi zdi 12,6 1,9<br />
primerno.<br />
Vir: SJM 2003/2. Opomba: 1 Odgovarjali so tisti, ki živijo z zakoncem<br />
ali partnerjem, stari 21–56 let.<br />
2.4.1.2 Usklajevanje družinskega in<br />
poklicnega življenja<br />
Okolje, v katerem lahko ženske (in moški) uspešno<br />
usklajujejo delo z družinskim življenjem in obratno, pomembno<br />
prispeva k odločitvam za otroke. Ženske skušajo<br />
opraviti gospodinjsko delo po najboljših močeh, kljub precejšnjim<br />
težavam pri usklajevanju delovnih in družinskih<br />
obveznosti. Nad svojo preveliko dvojno obremenjenostjo<br />
se niti v anketi ne pritožujejo preveč (gl. Tabelo 47). Nezadovoljstvo<br />
je opazno pri bolj posrednih vprašanjih. Kot<br />
ugotavljata Ule in Kuhar (2002), je za ženske nezadovoljujoča<br />
nesimetrična delitev dela v družini možen razlog za<br />
zmanjševanje števila otrok, saj gre iskanje harmonije med<br />
delom in družino pogosto na račun spanja, zabave, počitka<br />
in samoizpolnjevanja 60 . Ne gre le za to, da si partnerja<br />
povsem enakomerno delita domače delo in skrb za otroke;<br />
pomemben je tudi občutek pravičnosti.<br />
Slovenke so ‘sprijaznjene’ s pripisano jim družinsko vlogo<br />
in veliko obremenitvijo, ki jo ta prinaša. O tem lahko<br />
posredno sklepamo iz odgovorov na vprašanje o usklajevanju<br />
poklicnega in družinskega življenja (gl. Tabelo 48).<br />
Pa vendar lahko na osnovi taistih odgovorov sklepamo tudi<br />
o veliki obremenjenosti žensk, saj jih kar polovica poroča<br />
o družinskem življenju kot stresnem, moški precej manj. O<br />
težavnosti usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti<br />
pričajo tudi drugi javnomnenjski podatki. Petina žensk in<br />
šestina moških med 21. in 56. letom prihaja nekajkrat na<br />
teden iz službe preutrujenih, da bi lahko opravile/-li vsa<br />
potrebna gospodinjska dela; slaba četrtina (žensk in moških)<br />
pa nekajkrat na mesec. Z višanjem izobrazbe odstotek<br />
preutrujenih za gospodinjska opravila zelo narašča. Ker se<br />
izobrazbena raven v populaciji povišuje in so zaposlitve vse<br />
zahtevnejše, bi lahko napovedali, da se bo delež preutru-<br />
60<br />
Podatke o porabi časa v službi in za prostočasne aktivnosti prikazujemo v SP: Tabeli 47 in 49.
Change language