socialni razgledi 2006 - UMAR

54 Socialni razgledi 2006
podatki kažejo dvig zaupanja (na 32,1% leta 2003), vendar
meritev 2005 pokaže ponoven upad zaupanja, na 17,8%.
Šele prihodnje meritve bodo pokazale, kam se bo trend
usmeril.
Slovenija se z oceno 3,98 44 uvrsti v skupino evropskih
držav z najmanj pozitivnimi kolektivnimi pričakovanji
glede ravnanja ljudi. Med državami ESS je v skupini z
Grčijo (ki je z vrednostjo 3,63 na zadnjem mestu) ter s
Portugalsko (4,16), s Poljsko (3,69) in z Madžarsko (4,08).
Zaupanje v druge je najvišje v skandinavskih deželah, kjer
se v povprečju giblje med 6 in 7. Najvišje je na Danskem
(6,99), Norveškem (6,94) in Finskem (6,46), visoko pa je
tudi na Nizozemskem in v Švici (gl. Sliko 21).
Slika 21: Zaupanje drugim ljudem, povprečna
ocena 1 , izbrane države, 2002
NO
DK
FI
SE
NL
CH
AT
IE
GB
ES
IL
BE
DE
FR IT
CZ
PT
HU
GR
PL
SI
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Vir: ESS 2002. Opomba: 1 Povprečna ocena na lestvici 0–10
(‘10’ povsem zaupam’).
V Sloveniji (pa tudi v vzhodni in južni Evropi) prevladuje
podoba egoističnega in nesolidarnega okolja. V kontekstu
merjenja in izražanja zaupanja ter sodelovanja so zanimive
še distribucije odgovorov na vprašanje: ‘Ali bi rekli,
da so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali
pa večinoma gledajo predvsem nase?’. Povprečne ocene
se v omenjenih državah gibljejo med 3 in 5. V Sloveniji
je bila leta 2002 povprečna ocena 4,24, kar je najvišje
ocenjena solidarnost med štirimi v raziskavo vključenimi
postsocialističnimi državami. Ocene so najvišje v skandinavskih
državah in zahodni Evropi (povprečja med 5 in 7),
po odgovorih pa se razvrščajo podobno kot pri zaupanju
drugim ljudem. Prevladuje ocena, da so ljudje večinoma
pripravljeni pomagati drugim, najbolj na Danskem (6,12),
Norveškem (6,09) in Švedskem (6,01). Najnižje med vsemi
vključenimi državami je solidarnost ocenjena v Grčiji (3,01)
in na Poljskem (3,16).
2.4.3 Kriminaliteta - občutek
ogroženosti
Z nasilno kriminaliteto imajo najmanj izkušenj Slovenci,
Avstrijci in Nemci. V obdobju 1997–2002 je imelo v večini
v ESS vključenih držav posredne ali neposredne osebne
izkušnje z nasilno kriminaliteto med 20–34% anketirancev,
največ na Finskem (34%). Na sploh so razmeroma visoko
skandinavske države (gl. Sliko 22), o najmanj takih izkušnjah
pa poročajo v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji (11%).
Če torej ocenjujemo na osnovi dejanske osebne izkušnje,
bi lahko rekli, da so ta okolja varna. Vendar pa kazalnik
občutka varnosti oziroma ogroženosti, ki je bolj subjektivne
narave, kaže nekoliko drugačno podobo (gl. Sliko
23). Skandinavske dežele, ki so bile leta 2002 sorazmerno
visoko glede na poročanje o izkušnjah s tovrstnimi prestopki,
se po občutenju (potencialne) ogroženosti ne uvrščajo
najvišje. Zelo ogroženih se počuti 10% slovenskih in 12%
finskih anketirancev, zelo varne pa se počuti celo več finskih
(36%) kot slovenskih anketirancev (29%). Lahko bi
torej sklepali, da se negativna osebna izkušnja (v celoti) ne
prevede v občutke potencialne ogroženosti. Jasnih povezav
na osnovi teh ugotovitev ne moremo izpeljati, veljalo pa
bi jih iskati tudi v zaupanju v institucije reda. Podatki ESS
namreč kažejo, da so policiji leta 2002 najbolj zaupali ravno
na Finskem, najmanj pa v Sloveniji (gl. Sliko 19).
Slika 22: Neposredne izkušnje s kriminaliteto 1 in
občutek varnosti, izbrane države, 2002 (v %)
FI
FR
GB
SE
BE
CZ
ES
DK
PT
IT
PL
NO
HU
NL
CH
IE
GR
IL
SI
AT
DE
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Vir: ESS 2002. Opomba: 1 Vprašanje se je glasilo: ‘Ali je bil kdo od
članov gospodinjstva v zadnjih 5 letih žrtev vloma/napada?’
Slika 23: Občutek varnosti, seštevek odgovorov ‘zelo
varno’ in ‘varno’, izbrane države, 2002 (v %)
AT
SI
NO
DK
FI
CH
IL
SE
NL
BE
DE
PT
ES
IT
HU
FR
IE
PL
GR
CZ
GB
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Vir: ESS 2002. Opomba: 1 Vprašanje se je glasilo: ‘Kako varne se
počutite, ko zvečer hodite (bi hodili) po soseski?’
44
Na 11-stopenjski lestvici (0 – z ljudmi je treba biti previden, 10 – večini ljudi lahko zaupamo).