socialni razgledi 2006 - UMAR

Slovenija - dolgoživa družba
89
aritmetično sredino, pri čemer se upošteva različna velikost
regij). Koeficient variacije je leta 2000 znašal 31,5% in
je naraščal vse do leta 2002, ko je dosegel svojo najvišjo
vrednost (35,1%). Po letu 2002 je začel padati in leta 2005
dosegel 30,9%, kar je nekoliko pod ravnijo iz leta 2000.
Tako kot na ravni celotne države se tudi na ravni regij
problem strukturne brezposelnosti kaže v visokem deležu
dolgotrajno brezposelnih (najvišji delež v Pomurski regiji)
in visokem deležu brezposelnih brez izobrazbe (najvišji
delež v Jugovzhodni Sloveniji), težave pri zaposlovanju
pa imajo tudi starejši (gl. Tabelo 52).
3.2 Stopnja delovne aktivnosti
V obdobju 1999–2005 se je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva
v starosti 15–64 let zvišala za 3,4 o. t. (gl. Tabelo 53).
V Sloveniji je bila brezposelnost leta 2003 blizu povprečja
EU25 (63,0%), a se je v letu 2004 močno povečala in presegla
povprečje EU25 in EU15. Stopnja delovne aktivnosti v
Sloveniji se je povečala tudi v letu 2005 in še vedno presega
povprečje EU15 (65,0%) oz. EU25 (63,6%).
Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem po stopnjah
delovne aktivnosti starejših in mladih. Stopnje delovne
aktivnosti mladih (15–24 let) so v Sloveniji nizke predvsem
zaradi njihove velike vključenosti v izobraževanje
(ki je sicer pomembno za njihovo sposobnost nastopanja
na trgu delovne sile in produktivnost). Na drugi strani pa
stopnje delovne aktivnosti starejših (55–64 let) odražajo
učinkovanje pokojninske reforme v smeri dvigovanja stopenj;
stopnja delovne aktivnosti starostne skupine 50–54
let se je v obdobju delovanja zakona 64 dvignila za kar 10,5
o. t., počasi pa se dviguje tudi stopnja delovne aktivnosti
starostne skupine 55–64 let. ‘Rezerve’ za povečanje stopnje
delovne aktivnosti v Sloveniji torej obstajajo predvsem v
zmanjšanju brezposelnosti mladih v starostni skupini 15–24
let in v povečanju stopnje delovne aktivnosti starejših v
starostni skupini 55–64 let.
3.3 Razširjenost fleksibilnih
oblik zaposlovanja
Slovenski trg dela se pogosto označuje kot tog. Pojem
fleksibilnosti trga dela je zelo obsežen 65 ; v nadaljevanju
prikazujemo razširjenost najbolj tipičnih fleksibilnih oblik
zaposlitve, ki se pogosto uporabljata tudi kot parcialno
merilo fleksibilnosti trga dela.
Mednarodna raziskava Gospodinjstva, delo, fleksibilnost je
pokazala, da je slovenska delovna sila zelo fleksibilna glede
kraja dela, kar pomeni da se zaradi različnosti distribucije
poseljenosti in delovnih mest zelo veliko ljudi v Sloveniji
vozi na delo v drug kraj (Sicherl, 2003) 66 .
Primerjalna analiza upravljanja s človeškimi viri - raziskava
Centra za proučevanje organizacij in človeških virov (gl.
Svetlik, Ilič, 2004) – je pokazala, da slovenska podjetja
uporabljajo predvsem do posameznika neprijazne oblike
prožnega fleksibilnega dela; največ slovenskih podjetij
uporablja delo za določen čas, nadurno delo, delo v izmenah
in delo ob vikendih. Te oblike fleksibilnega dela se v Sloveniji
pojavljajo pogosteje kot v razvitih in v tranzicijskih
državah, ki so bile vključene v raziskavo.
3.3.1 Razširjenost delnih zaposlitev
Slovenija spada v skupino držav EU, v katerih je zaposlenost
s krajšim delovnim časom (delna zaposlenost)
skromno razširjena. Manj razširjeno kot v Sloveniji je delo
s krajšim delovnim časom le še na Madžarskem (4,5%),
Češkem (4,4%), Slovaškem (2,5%) in v Grčiji (4,5%).
Skromno razširjenost dela s krajšim delovnim časom v
Sloveniji lahko pripišemo nižjemu deležu zaposlenosti v
storitvah, nizki stopnji delovne aktivnosti starejših (55–64
let) in dejstvu, da zaradi nižje ravni plač in omejenih možnosti
za napredovanje takšno delo za iskalce zaposlitve ni
zanimivo. Zaradi neproporcionalnosti nekaterih stroškov,
Tabela 53: Stopnje delovne aktivnosti po starostnih skupinah, Slovenija, 1999–2005 (v %)
15–24 let 25–49 let 50–64 let 55–64 let 15–64 let
1999 34,3 85,3 35,3 22,2 62,5
2000 33,6 85,6 37,3 22,5 62,9
2001 31,4 86,6 41,1 25 63,9
2002 30,6 86,3 41,3 24,4 63,4
2003 29,3 85,5 41,1 23,5 62,6
2004 34,0 86,3 45,8 29,0 65,3
2005 34,1 86,3 47,3 30,5 65,9
Razlika 2005 /1999 v o. t. -0,2 +1,0 +12,0 +8,3 +3,4
Vir: SURS. Opomba: Podatke o stopnjah delovne aktivnosti po stopnjah izobrazbe, skupaj in po spolu prikazujemo v SP: Tabela 51.
64
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so bile uveljavljene s 1. 1. 2000.
65
Podrobneje o pojmu in merjenju fleksibilnosti trga dela gl. Kajzer, 2005.
66
Rezultati primerjalne analize projekta Households, Work and Flexibility v okviru 5. okvirnega programa raziskovalne dejavnosti.