22.10.2014 Views

socialni razgledi 2006 - UMAR

socialni razgledi 2006 - UMAR

socialni razgledi 2006 - UMAR

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

90 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong><br />

Tabela 54: Delež zaposlenih s krajšim delovnim časom v skupni zaposlenosti, Slovenija in EU25, 1999–2004 (v %)<br />

Slovenija<br />

EU25<br />

Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske<br />

1999 4,2 3,3 5,2 16,1 6,1 29,5<br />

2000 4,5 3,5 5,6 16,2 6,1 29,5<br />

2001 4,4 3,4 5,4 16,3 6,2 29,6<br />

2002 4,6 3,5 5,8 16,6 6,5 29,7<br />

2003 4,9 3,8 6,0 17,0 6,6 30,3<br />

2004 6,5 5,0 8,2 17,7 7,0 31,4<br />

Vir: SURS za Slovenijo, Employment in Europe 2005 za EU25.<br />

povezanih s tako obliko zaposlitve, pa tudi delodajalci raje<br />

uporabljajo druge oblike zaposlovanja.<br />

Zaposlitev s krajšim delovnim časom je primerna predvsem<br />

na začetku in proti koncu delovne kariere. Delež<br />

mladih (tako žensk kot moških), ki delajo s krajšim delovnim<br />

časom (29,1% v 2. četrtletju 2004), v Sloveniji preseže<br />

povprečje EU25 (24,5%). Vendar pa podatkov o vrsti dela,<br />

ki ga opravljajo, nimamo. Lahko ugibamo, da opravljajo<br />

predvsem občasna dela preko študentskih servisov, ki so za<br />

delodajalce davčno ugodna oblika zaposlovanja mladih in<br />

v Sloveniji tudi množično razširjena. Pri starejših (55–64<br />

let) se delež zaposlitev s krajšim delovnim časom približa<br />

povprečju EU samo pri moških, medtem ko pri ženskah<br />

močno zaostaja za povprečjem EU25 in še močneje za<br />

povprečjem EU15.<br />

Tudi v Sloveniji je delo s krajšim delovnim časom bolj<br />

razširjeno med ženskami kot med moškimi, vendar je delež<br />

zaposlenih žensk s krajšim delovnim časom v Sloveniji med<br />

najnižjimi v EU (gl. Tabelo 54). Ob tem je treba poudariti,<br />

da ima Slovenija še vedno najvišjo stopnjo delovne aktivnosti<br />

mater z otroki (85% v letu 2003) v EU, kar je odraz<br />

dolgoletne socialistične tradicije visoke delovne aktivnosti<br />

žensk in dobre sprejetosti, razvitosti, razširjenosti in finančne<br />

dostopnosti javne mreže varstva otrok.<br />

V Sloveniji se je v obdobju 1999–2005 delež zaposlitev<br />

s krajšim delovnim časom (delovni čas, ki je krajši od<br />

polnega; 64.čl. ZDR) sicer povečal, vendar pa še vedno<br />

močno zaostaja za razširjenostjo v razvitih državah. V<br />

starosti 15–64 let je v Sloveniji v 2. kvartalu leta 2005<br />

delež delnih zaposlitev v skupni zaposlenosti znašal 7,8%<br />

(v EU25 18,9%, EU15 19,8%).<br />

V Sloveniji bi se delež delnih zaposlitev lahko še povečal.<br />

‘Rezerve’ so največje pri aktiviranju starejših, katerih<br />

stopnja delovne aktivnosti je nizka. Za povečanje stopnje<br />

delovne aktivnosti starejših bi bilo treba oblikovati pogoje<br />

za kombiniranje delne zaposlitve in delne upokojitve, in<br />

proučiti možnosti spodbujanja zaposlovanja in prezaposlovanja<br />

starejših v dejavnosti socialnovarstvenih storitev. S<br />

tega vidika bi bilo npr. smiselno oceniti cenovno elastičnost<br />

povpraševanja po pomoči v gospodinjstvih in oblikovati<br />

mehanizme za spodbujanje formalnega zaposlovanja na<br />

tem področju.<br />

Glede na trende in stanje na področju delnih zaposlitev v<br />

EU15 bi bilo treba v Sloveniji razmisliti tudi o uvajanju<br />

delnih zaposlitev v javno upravo, s čimer bi se povečala<br />

fleksibilnost državnega aparata.<br />

3.3.2 Razširjenost začasnih zaposlitev<br />

Delež začasnih zaposlitev (različne oblike dela za določen<br />

čas ali z omejenim trajanjem) se je v zadnjih desetih letih<br />

podvojil. Kljub splošnemu prepričanju o množičnosti začasnega<br />

zaposlovanja podatki kažejo, da je delež začasnih<br />

zaposlitev v Sloveniji le nekoliko nad povprečjem EU (gl.<br />

Tabelo 55). Izjema je začasno zaposlovanje mladih, pri<br />

katerem presegamo povprečje EU.<br />

Povečanje razširjenosti predvsem začasnih zaposlitev praviloma<br />

kaže na rigidnost regulacije trga dela, predvsem<br />

pa na preveliko varovanje zaposlitev. Kahn (2005) na<br />

primer dokazuje, da močnejše kot je varovanje zaposlitve,<br />

pogosteje delodajalci zaposlujejo za določen čas, še posebej<br />

pa povečuje začasne zaposlitve med mladimi, manj izobra-<br />

Tabela 55: Delež začasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti, Slovenija in EU25, 1999–2004 (v %)<br />

Slovenija<br />

EU25<br />

Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske<br />

1999 10,2 9,6 10,8 12,3 11,7 13,0<br />

2000 13,7 12,7 14,8 12,6 12,0 13,4<br />

2001 13,0 12,1 14,0 12,9 12,1 13,7<br />

2002 14,3 12,6 16,1 12,9 12,1 13,8<br />

2003 13,7 12,6 14,9 13,0 12,4 13,8<br />

2004 17,8 16,7 19,1 13,7 13,2 14,3<br />

Vir: SURS za Slovenijo, Employment in Europe 2005 za EU25.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!