socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
socialni razgledi 2006 - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
90 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong><br />
Tabela 54: Delež zaposlenih s krajšim delovnim časom v skupni zaposlenosti, Slovenija in EU25, 1999–2004 (v %)<br />
Slovenija<br />
EU25<br />
Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske<br />
1999 4,2 3,3 5,2 16,1 6,1 29,5<br />
2000 4,5 3,5 5,6 16,2 6,1 29,5<br />
2001 4,4 3,4 5,4 16,3 6,2 29,6<br />
2002 4,6 3,5 5,8 16,6 6,5 29,7<br />
2003 4,9 3,8 6,0 17,0 6,6 30,3<br />
2004 6,5 5,0 8,2 17,7 7,0 31,4<br />
Vir: SURS za Slovenijo, Employment in Europe 2005 za EU25.<br />
povezanih s tako obliko zaposlitve, pa tudi delodajalci raje<br />
uporabljajo druge oblike zaposlovanja.<br />
Zaposlitev s krajšim delovnim časom je primerna predvsem<br />
na začetku in proti koncu delovne kariere. Delež<br />
mladih (tako žensk kot moških), ki delajo s krajšim delovnim<br />
časom (29,1% v 2. četrtletju 2004), v Sloveniji preseže<br />
povprečje EU25 (24,5%). Vendar pa podatkov o vrsti dela,<br />
ki ga opravljajo, nimamo. Lahko ugibamo, da opravljajo<br />
predvsem občasna dela preko študentskih servisov, ki so za<br />
delodajalce davčno ugodna oblika zaposlovanja mladih in<br />
v Sloveniji tudi množično razširjena. Pri starejših (55–64<br />
let) se delež zaposlitev s krajšim delovnim časom približa<br />
povprečju EU samo pri moških, medtem ko pri ženskah<br />
močno zaostaja za povprečjem EU25 in še močneje za<br />
povprečjem EU15.<br />
Tudi v Sloveniji je delo s krajšim delovnim časom bolj<br />
razširjeno med ženskami kot med moškimi, vendar je delež<br />
zaposlenih žensk s krajšim delovnim časom v Sloveniji med<br />
najnižjimi v EU (gl. Tabelo 54). Ob tem je treba poudariti,<br />
da ima Slovenija še vedno najvišjo stopnjo delovne aktivnosti<br />
mater z otroki (85% v letu 2003) v EU, kar je odraz<br />
dolgoletne socialistične tradicije visoke delovne aktivnosti<br />
žensk in dobre sprejetosti, razvitosti, razširjenosti in finančne<br />
dostopnosti javne mreže varstva otrok.<br />
V Sloveniji se je v obdobju 1999–2005 delež zaposlitev<br />
s krajšim delovnim časom (delovni čas, ki je krajši od<br />
polnega; 64.čl. ZDR) sicer povečal, vendar pa še vedno<br />
močno zaostaja za razširjenostjo v razvitih državah. V<br />
starosti 15–64 let je v Sloveniji v 2. kvartalu leta 2005<br />
delež delnih zaposlitev v skupni zaposlenosti znašal 7,8%<br />
(v EU25 18,9%, EU15 19,8%).<br />
V Sloveniji bi se delež delnih zaposlitev lahko še povečal.<br />
‘Rezerve’ so največje pri aktiviranju starejših, katerih<br />
stopnja delovne aktivnosti je nizka. Za povečanje stopnje<br />
delovne aktivnosti starejših bi bilo treba oblikovati pogoje<br />
za kombiniranje delne zaposlitve in delne upokojitve, in<br />
proučiti možnosti spodbujanja zaposlovanja in prezaposlovanja<br />
starejših v dejavnosti socialnovarstvenih storitev. S<br />
tega vidika bi bilo npr. smiselno oceniti cenovno elastičnost<br />
povpraševanja po pomoči v gospodinjstvih in oblikovati<br />
mehanizme za spodbujanje formalnega zaposlovanja na<br />
tem področju.<br />
Glede na trende in stanje na področju delnih zaposlitev v<br />
EU15 bi bilo treba v Sloveniji razmisliti tudi o uvajanju<br />
delnih zaposlitev v javno upravo, s čimer bi se povečala<br />
fleksibilnost državnega aparata.<br />
3.3.2 Razširjenost začasnih zaposlitev<br />
Delež začasnih zaposlitev (različne oblike dela za določen<br />
čas ali z omejenim trajanjem) se je v zadnjih desetih letih<br />
podvojil. Kljub splošnemu prepričanju o množičnosti začasnega<br />
zaposlovanja podatki kažejo, da je delež začasnih<br />
zaposlitev v Sloveniji le nekoliko nad povprečjem EU (gl.<br />
Tabelo 55). Izjema je začasno zaposlovanje mladih, pri<br />
katerem presegamo povprečje EU.<br />
Povečanje razširjenosti predvsem začasnih zaposlitev praviloma<br />
kaže na rigidnost regulacije trga dela, predvsem<br />
pa na preveliko varovanje zaposlitev. Kahn (2005) na<br />
primer dokazuje, da močnejše kot je varovanje zaposlitve,<br />
pogosteje delodajalci zaposlujejo za določen čas, še posebej<br />
pa povečuje začasne zaposlitve med mladimi, manj izobra-<br />
Tabela 55: Delež začasnih zaposlitev v skupni zaposlenosti, Slovenija in EU25, 1999–2004 (v %)<br />
Slovenija<br />
EU25<br />
Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske<br />
1999 10,2 9,6 10,8 12,3 11,7 13,0<br />
2000 13,7 12,7 14,8 12,6 12,0 13,4<br />
2001 13,0 12,1 14,0 12,9 12,1 13,7<br />
2002 14,3 12,6 16,1 12,9 12,1 13,8<br />
2003 13,7 12,6 14,9 13,0 12,4 13,8<br />
2004 17,8 16,7 19,1 13,7 13,2 14,3<br />
Vir: SURS za Slovenijo, Employment in Europe 2005 za EU25.