socialni razgledi 2006 - UMAR

Kako živimo
37
Tabela 15: Stanovanja ob popisih, Slovenija, 1971-2002
1971 1 1981 1 1991 1 2002
Stanovanja 2 skupaj 477.273 607.682 683.137 777.772
Povprečna površina stanovanja 3 (v m 2 ) 56,5 63,2 67,3 74,6
Povprečna površina stanovanja na osebo 4 (v m 2 ) 15,5 19,3 22,0 26,3
Povprečno število oseb v stanovanju 3,7 3,3 3,1 2,9
Vir: SURS, popisi prebivalstva. Opombe: 1 Podatki za leta 1971–1991 so preračunani na koncept števila stanovanj, uporabljen v Popisu 2002.
2
Stanovanje je v popisu vsaka gradbeno povezana celota, namenjena za stanovanje. Ima eno sobo ali več z ustreznimi pomožnimi prostori
(kuhinjo, kopalnico, straniščem, predsobo, shrambo itd.) ali pa je brez pomožnih prostorov in ima vsaj en poseben vhod. Vključena so vsa
stanovanja (naseljena, nenaseljena, za občasno rabo), razen stanovanj, ki se uporabljajo samo za opravljanje dejavnosti, drugih naseljenih
prostorov in skupinskih stanovanj. 3 Povprečna površina stanovanja je razmerje med vsoto površine vseh stanovanj in številom vseh stanovanj.
4 Povprečna površina stanovanj na osebo je razmerje med vsoto površine vseh naseljenih stanovanj in številom vseh oseb v naseljenih
stanovanjih. Podatek samo za naseljena stanovanja.
Zaradi pomanjkanja kazalnikov (tako na nacionalni kot
evropski ravni), ki bi, z izjemo občasnih raziskav, kazali,
kako ljudje v Sloveniji bivajo 28 , v tem podpoglavju uporabljamo
zgolj razpoložljive popisne in anketne podatke (APG)
o stanovanjskih razmerjih slovenskih gospodinjstev 29 glede
na višino njihovega dohodka.
V Sloveniji se je med popisi 1971–2002 zmanjšalo povprečno
število oseb v stanovanju (za 22%), povprečna površina
stanovanja na osebo pa se je povečala (za 70%) (gl.
Tabelo 15). Ob popisu 2002 je živelo največ gospodinjstev
v lastnih stanovanjih, 9,1% pa v najemnih (od teh kar 81%
v mestnih naseljih). Največ gospodinjstev je živelo v stanovanjih
s povprečno površino med 41 in 80 m 2 , najmanj pa v
stanovanjih s površino do 20 m 2 (1%). Delež gospodinjstev
v manjših stanovanjih je višji med najemniki; v stanovanjih
s površino do 60 m 2 je prebivalo 71% vseh najemnikov in
skoraj za polovico manj vseh lastnikov (32%).
Delež vseh 30 stanovanj brez osnovnih napeljav se med popisi
znižuje, prav tako se znižuje delež gospodinjstev v takih
stanovanjih. V obdobju 1991–2002 se je delež stanovanj
brez centralnega ogrevanja znižal z 38,9% na 21,4% (gl.
Tabelo 16). Delež stanovanj brez vodovoda in kanalizacije
se je razpolovil, delež stanovanj brez električnega toka pa
se je nekoliko zvišal (z 0,8 na 0,9%). Ob popisu 2002 je
prebivalo v stanovanjih brez centralnega ogrevanja 16,4%
vseh gospodinjstev (med najemniki kar 30%), brez kopalnice
5,2%, brez stranišča pa 4,8%. V slabše opremljenih
stanovanjih prebivajo gospodinjstva v nemestnih naseljih
(kjer prebiva 46% vseh gospodinjstev), glede na lastništvo
pa najemniki in podnajemniki (od katerih jih 81% živi v
mestnih naseljih).
Po podatkih APG je leta 2002 večina oseb živela v lastnih
stanovanjih (84,6%). V primerjavi z letom 1998 sta se povečala
delež oseb, ki živijo v stanovanju staršev ali drugih
Tabela 16: Gospodinjstva in stanovanja brez osnovnih napeljav, Slovenija, popis 2002 (v %)
Skupaj
Delež vseh
Lastniki Najemniki
gospodinjstva 1 stanovanj 2
Brez kopalnice 5,2 4,3 9,8 n.p.
Brez stranišča na izpiranje 4,8 4,2 8,7 n.p.
Brez kuhinje 1,3 0,8 5,1 n.p.
Brez vodovoda 0,6 0,4 1,4 1,5
Brez kanalizacije 0,5 0,4 1,3 1,4
Brez centralnega ogrevanja 16,4 14,7 30,0 21,4
Vir: SURS, popis 2002; preračuni UMAR. Opombe: 1 Ob popisu 2002 je bilo vseh gospodinjstev v stanovanjih 678.950 in vseh stanovanj (naseljenih
in nenaseljenih) 777.772. 2 SURS zbira podatke o napeljavah vodovoda, kanalizacije, električnega toka in centralnega ogrevanja za vsako
stanovanje posebej. Če v stanovanju obstaja ustrezna napeljava vodovoda, kanalizacije in centralnega ogrevanja vsaj v enem prostoru, ne glede
na to, ali je bila le-ta priključena na javno omrežje ali na kak drug objekt, se šteje, da je stanovanje opremljeno z omenjenimi napeljavami.
28
Koliko jih živi v neustreznih bivanjskih prostorih, kaj se dogaja s cenami stanovanj, kar bi nam omogočilo vpogled v finančno
dostopnost stanovanj, koliko je novogradenj, oblike financiranja, (pre)zadolženosti zaradi reševanja stanovanjskih vprašanj ipd.
Povprečne cene novogradenj je do leta 2003 analiziral in objavljal SURS; ta raziskava je sedaj opuščena. Na podlagi Zakona o nepremičninskem
posredovanju poročajo nepremičninski posredniki Geodetski upravi RS določene podatke glede nepremičnin, pri katerih so
posredovali (doseženo kupoprodajno ceno, površino nepremičnine, višino najemnine ter druge tehnične podatke), ravno tako v to isto
bazo posredujejo podatke Davčne uprave na podlagi sprejetih pogodb za odmero davka.
29
Vrste stanovanjskega razmerja so razdeljene po dohodkovnih razredih na: lastnik/solastnik stanovanja, uporabnik stanovanja staršev ali drugih sorodnikov,
najemnik v profitnem stanovanju, najemnik v službenem stanovanju, najemnik v neprofitnem stanovanju, najemnik v socialnem stanovanju.
Stanovanje je vsaka gradbeno povezana celota, namenjena za stanovanje. Ima eno sobo ali več z ustreznimi pomožnimi prostori (kuhinjo,
kopalnico, straniščem, predsobo, shrambo itd.) ali pa je brez pomožnih prostorov in ima vsaj en posebni vhod.
30
Niso vključena skupinska stanovanja, stanovanja samo za opravljanje dejavnosti in drugi naseljeni prostori, ki niso stanovanja.