socialni razgledi 2006 - UMAR

Slovenija - dolgoživa družba
107
Tabela 64: Celotni izdatki za zdravstvo, Slovenija, 1997–2003
Deleži v BDP, v %
Realni indeksi
1997 2000 2001 2002 2003 2004 2003/1997
Celotni izdatki za zdravstvo 1 7,2 8,5 9,0 8,8 8,7 n.p. 145
Javni izdatki 2 5,7 6,6 6,9 6,7 6,6 6,6 139
Zasebni izdatki 1,5 1,9 2,1 2,0 2,1 n.p. 168
Prostovoljna zdravstvena zavarovanja 0,8 1,2 1,2 1,2 1,2 n.p. 189
Gospodinjstva (‘izdatki iz žepa’) 0,7 0,7 0,9 0,8 0,9 n.p. 145
Vir: za leta 1997–2003: WHO-The World Health Report 2004, 2005, 2006; za leto 2004: SURS, Prva statistična objava št. 301 (30. 12. 2005);
preračuni UMAR. Opombi: 1 K celotnim izdatkom za zdravstvo spadajo tudi investicije v zdravstvu, izvzeta pa so nadomestila za odsotnost
zaradi bolezni (boleznine). 2 Vključuje izdatke države, občin in ZZZS.
Slika 48: Povprečne letne realne stopnje rasti
javnih izdatkov za zdravstvo in BDP,
izbrane države, 1997–2003
Realna letna rast javnih izdatkov za zdravstvo,%
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
LU
UK
NO OECD
SI
PL
PT SE
BE ZDA GR
CZ
IT
FI
FR
SK
DK
ES
AT
DE
0
0 1 2 3 4 5 6 7
Realna letna rast BDP, %
Vir: The World Health Report 2006, WHO. OECD Health at a glance
2005, za Slovenijo preračuni UMAR.
Ocenjevanje prihodnjih izdatkov za zdravstveno varstvo
metodološko ni toliko poenoteno, kot je projiciranje izdatkov
za pokojnine. Poleg obsega in strukture prebivalstva,
njihove kupne moči, ki določa povpraševanje, vplivajo
na izdatke tudi spremenjene zdravstvene doktrine, nove
zdravstvene tehnologije in nov oz. spremenjen odnos do
življenjskega sloga.
Evropska komisija je izdelala projekcije, ki upoštevajo
povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah v prihodnosti,
stroške, ki jih povzroča zdravljenje v zadnjih
letih življenja tik pred smrtjo 91 , spremembe v obnašanju, ki
bodo posledica večje kupne moči oz. rasti dohodka na prebivalca,
večje stroške medicinskega osebja, ki bo plačano
skladno z rastjo produktivnosti in dejstva, da bodo ljudje
v prihodnosti živeli dlje in bolj zdravo. V Sloveniji smo
izdatke za zdravstveno varstvo in izdatke za dolgotrajno
oskrbo pripravili tudi sami. Rezultati projekcij, ki so bile
pripravljene v Sloveniji, in projekcij, ki jih je pripravila
Evropska komisija, se bistveno ne razlikujejo. Zdravstveni
HU
IE
izdatki bi v obdobju 2005–2050 tako narasli s 6,7% BDP
na 9,6% BDP (gl. Tabelo 64).
Poleg izdatkov za zdravstveno varstvo lahko v prihodnosti z
gotovostjo pričakujemo tudi povečane izdatke za dolgotrajno
oskrbo. Povečano število in podvojen oz. potrojen delež
prebivalcev v starosti nad 65 oz. 85 let bo ob nespremenjeni
politiki zahteval približno 2,5-krat večji delež izdatkov za
dolgotrajno oskrbo v BDP, kot pa jih iz različnih javnih in
deloma zasebnih virov Slovenija namenja sedaj (gl. Tabelo
64 in Izdatke za dolgotrajno oskrbo, str. 31).
7.1.3 Drugi javni izdatki, povezani z
demografskim razvojem
Spremembe v obsegu in strukturi prebivalstva vplivajo tudi
na druge javne izdatke. Tako se predpostavlja, da je obseg
izobraževalnih izdatkov opredeljen s številom šolajočih,
obseg izdatkov za pomoč ali nadomestila za brezposelnost
pa s številom brezposelnih. Projekcije vključenih v izobraževalni
sistem in v sistem socialne zaščite pa so odvisne
tudi in predvsem od sistemskih podlag, od politike na posameznem
področju ter od ekonomske politike.
Evropska komisija je za Slovenijo za obdobje 2002–2050
pripravila tudi projekcije izdatkov za formalno izobraževanje:
izdelane so pod predpostavko o zniževanju števila
vpisanih v formalno izobraževanje zaradi demografskih
sprememb. Po tej projekciji naj bi se v Sloveniji do leta
2050 skupno število vpisanih na vseh ravneh izobraževanja
zmanjšalo za 28,1%, kar bi javne izdatke za izobraževanje
zmanjšalo za 0,5 o. t. BDP-ja (tj. na 4,9% BDP-ja v letu
2050). Slovenija svojih dolgoročnih projekcij za izobraževanje
ni pripravila, ker za to nima dovolj razčlenjenih
podlag in ker se prav v izobraževanju lahko pričakujejo tudi
ukrepi politike izobraževanja (in vpliv drugih dejavnikov),
s katerimi je možno vplivati na kakovost izobraževanja,
na vključenost odraslih v formalno izobraževanje ipd., ter
posledično na višino izdatkov za izobraževanje.
91
OECD (2005) ugotavlja, da v zadnjih dvajsetih letih večino povečanja zdravstvenih izdatkov ne moremo pripisati demografskim spremembam
in da je velik del izdatkov povezan z zdravljenjem v zadnjih letih življenja pred smrtjo.