socialni razgledi 2006 - UMAR

48 Socialni razgledi 2006
2. SUBJEKTIVNE ZAZNAVE ŽIVLJENJSKIH POGOJEV
Ob relativno ugodnih statističnih kazalnikih ekonomskega
in socialnega položaja je zelo pomembno, kako življenjske
pogoje ocenjujejo ljudje sami. Njihovo zadovoljstvo je
možno opazovati ozko zgolj skozi oceno ustreznosti dohodkov
ali širše skozi oceno celotne osebne in družinske
situacije posameznika ter zadovoljstva z različnimi vidiki
delovanja družbe.
Pri analizi zaznav osebne, družinske in družbene situacije
smo se osredotočili na razmeroma širok spekter življenjskih
pogojev. Prva raven je osebna in družinska situacija,
ki vključuje kazalnike subjektivne sreče in zadovoljstva
z življenjem, zdravja, življenjskega optimizma, socialne
vključenosti in občutkov varnosti ter materialnega stanja
gospodinjstva. Drugo raven predstavlja zadovoljstvo z različnimi
vidiki delovanja širše družbe, od političnega, ekonomskega
in socialnega sistema, do zdravstva in izobraževanja.
Ravni med sabo nista ločeni, saj socialna umeščenost
anketiranca in njegove ali njene družine predstavlja prizmo,
skozi katero ocenjuje dogajanje v širši družbi. Velja seveda
tudi nasprotno. Splošno družbeno dogajanje se odrazi na
navidez najbolj zasebnih ravneh, kot so na primer občutki
življenjske sreče in zdravje posameznika.
Nabor uporabljenih kazalnikov temelji na statističnih podatkih
ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS), dveh najnovejših
raziskavah Centra za raziskovanje javnega mnenja,
izvedenih jeseni 2004 (ESS - drugi val) 42 in spomladi 2005
(SJM 2005/1), uporabljeni pa so tudi podatki večjega števila
predhodnih raziskav Slovenskega javnega mnenja 43 .
2.1 Dohodkovni položaj in
zadovoljstvo z dohodkom
Informacije o dohodkovnem položaju slovenskih gospodinjstev
smo najprej analizirali s pomočjo podatkov ankete
o porabi v gospodinjstvih (APG; metodološka pojasnila gl.
Okvir 1 in 2). Ugotovili smo, da se je po teh podatki v obdobju
1998–2002 ocena dohodkovnega položaja izboljšala
pri vseh gospodinjstvih. V primerjavi z letom 1998 je leta
2002 več oseb (dokaj do zelo) lahko shajalo z dohodkom
svojega gospodinjstva, manj oseb pa je poročalo o (velikih
do nekaj) finančnih težavah.
Ocena dohodkovnega položaja je odvisna od dohodkovnega
položaja osebe oz. gospodinjstva. Leta 1998 je s svojim
dohodkom z (veliko do nekaj) težavami shajalo 80% oseb;
Tabela 23: Subjektivne ocene dohodkovnega položaja gospodinjstva, po dohodkovnih razredih, Slovenija,
1998 in 2002 (v %)
Gospodinjstvo z dohodkom shaja ... Osebe v dohodkovnem razredu (v %)
Nižji
Spodnji
Skupaj
Zgornji srednji Višji
srednji
(vse osebe)
Leto 1998
z velikimi težavami 33,8 11,3 2,3 0,0 11,4
s težavami 38,8 30,8 12,3 2,6 25,5
z nekaj težavami 23,3 47,2 48,1 19,8 42,7
dokaj lahko 3,9 8,0 23,1 34,7 12,8
lahko 0,3 2,8 13,6 36,0 7,0
zelo lahko 0,0 0,0 0,6 7,0 0,5
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Leto 2002
z velikimi težavami 35,8 8,3 1,8 0,0 9,3
s težavami 37,0 28,8 8,5 0,0 22,6
z nekaj težavami 22,4 49,5 47,9 24,3 44,6
dokaj lahko 2,9 10,5 29,1 30,1 15,8
lahko 1,9 2,7 11,5 38,2 6,8
zelo lahko 0,0 0,2 1,2 7,3 0,8
Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Vir: SURS, datoteki APG 1998 in 2002; preračuni Stropnik.
42
Evropsko družboslovno raziskavo (European Social Survey) v Sloveniji izvaja Center za proučevanje javnega mnenja in množičnih
komunikacij (CJMMK) pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. V raziskavo je vključenih 22 držav (od tega 21 evropskih in Izrael).
Prva meritev je potekala leta 2002, enota opazovanja je država, vzorec (N) je 42.358 oseb od 18. leta starosti dalje.
43
Raziskave izvaja CJMMK. Anketa SJM se izvaja v obliki osebnega intervjuja. Vzorec je narejen po slučajnem izboru iz Registra prebivalcev
s stalnim bivališčem v Sloveniji za prebivalstvo Slovenije od vključno 18. leta starosti naprej. Velikost vzorca je med 1.000 in
1.100 realiziranih enot.