socialni razgledi 2006 - UMAR

More documents

Recommendations

Info

78 Socialni <strong>razgledi</strong> <strong>2006</strong> stopnjo poročnosti (število porok na 1000 prebivalcev). Med države z najvišjimi stopnjami poročnosti se uvrščajo Danska (7,0), Finska in Litva (obe 5,6). Tabela 39: Celotna prva poročnost žensk 1 ter povprečna starost žensk ob prvi poroki, Slovenija, 1980–2005 Leto Celotna prva poročnost žensk Povprečna starost žensk ob prvi poroki 1980 0,79 22,5 1985 0,64 22,8 1990 0,51 23,8 1995 0,51 25,2 1999 0,48 26,0 2000 0,45 26,6 2001 0,43 27,0 2002 0,43 27,4 2003 0,42 27,2 2004 0,41 27,8 2005 0,37 28,2 Vir: SURS, MNZ-Centralni register prebivalstva. Opomba: 1 Celotna prva poročnost žensk pomeni povprečno število prvih porok žensk v starosti 15–49 let. Če bi se vse ženske v tej starosti poročile, bi bila vrednost celotne poročnosti 1. Zniževanje celotne prve poročnosti je posledica manjše pogostosti sklepanja prvih zakonskih zvez in zviševanja povprečne starosti ob sklenitvi prve zakonske zveze. Leta 1980 je bila celotna prva poročnost žensk 0,79, leta 2005 pa samo še 0,37 (gl. Tabelo 39). Če se vrednost za leto 2005 v prihodnosti ne bi spremenila, bi to pomenilo, da se do 50. leta starosti ne bi poročilo 63% žensk. Od leta 1980 pa do leta 2005 se je povprečna starost žensk ob prvi poroki zvišala za skoraj 6 let (z 22,5 let na 28,2). Tudi povprečna starost moških ob prvi poroki se viša in je leta 2005 že znašala 30,6 leta (gl. SP: Tabela 45). Zvišala se je tudi povprečna starost ženina in neveste ob poroki (pri čemer so štete prve in vse naslednje poroke), in sicer od povprečja za leta 1990–1994 do leta 2003 za moške za 2,9 leta, za ženske pa za 3,2 leta. Leta 2003 je povprečna starost ženina ob poroki znašala 32,3 leta, starost neveste pa 29,2 leta. Leta 2003 smo v povprečju beležili 1,2 razveze na 1000 prebivalcev (gl. Sliko 38), kar je bistveno manj kot v državah EU25, kjer so leta 2003 v povprečju zabeležili 2,1 razveze na 1000 prebivalcev. Največ razvez na 1000 prebivalcev imajo Češka (3,2), Estonija (2,9) in Belgija (3,0), najmanj razvez pa beležijo na Irskem (0,7 na 1000 prebivalcev) in v Italiji (0,8 na 1000 prebivalcev). Če o pogostnosti razvez sodimo po številu razvez na 1000 prebivalcev, v Sloveniji v zadnjih 50 letih ni bilo bistvenih sprememb (gl. Tabelo 38). Če pa sodimo po kazalniku, ki upošteva spreminjajoče se število porok (celotna razveznost), se izkaže, da pogostnost razvez od srede devetdesetih let narašča. Leta 2005 je imela celotna razveznost vrednost 0,27; če bi v prihodnjih letih pogostnost razvez ostala enaka, kot je bila v tem letu, bi se z razvezo končala četrtina porok (v nekaterih razvitih evropskih državah pa bi se z razvezo, pod istimi predpostavkami, končalo okrog polovica porok). Kljub naraščanju je torej celotna razveznost v Sloveniji še vedno med najnižjimi v EU25 (gl. Sliko 39). Leta 2003 je bila na Švedskem, Finskem, Norveškem, Češkem, Danskem in v Luksemburgu celotna razveznost 0,5, v Avstriji in Litvi pa 0,4. Slika 38: Sklenitve in razveze zakonskih zvez na 1000 prebivalcev, Slovenija (1960–2004), EU15 in EU25 (2003) 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2001 2002 2003 2004 število razvez zakonskih zvez na 1000 prebivalcev število sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalcev EU15 2003 EU25 2003 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Vir: SURS za Slovenijo in Eurostat: Statistics in Focus, 15/2005.
Slovenija - dolgoživa družba 79 Slika 39: Celotna poročnost in celotna razveznost, države EU25, 2003 Ciper Malta Danska Portugalska Grija Italija Finska Španija Irska Poljska Francija Nizozemska Litva Združeno kraljestvo Nemija Švedska Avstrija Slovaška Luksemburg Madžarska Belgija Latvija eška Slovenija Estonija Celotna razveznost Celotna poronost (prve poroke žensk) 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 Vir: Eurostat. Opomba: Za Malto in Irsko ni podatka za celotno razveznost. 2.3.2 Rodnostne spremembe Poleg že omenjenega prelaganja odločitev za poroko upada rodnost in se zvišuje starost žensk ob rojstvu prvega otroka. Rodnost upada že od prve polovice sedemdesetih let. Celotna rodnost 56 se je po nekajletni stagnaciji (1999–2003) nekoliko povečala in je v letu 2005 znašala 1,26 otroka na žensko; to je še vedno za več kot polovico manj kot leta 1955, ko je znašala 2,6. Celotna rodnost je v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državami EU med najnižjimi; leta 2003 sta imeli nižjo celotno rodnost le Češka (1,18) ter Slovaška (1,20), najvišjo celotno rodnost pa so imele Irska (1,98), Francija (1,89), Danska in Finska (obe 1,76) (gl. Sliko 40). Od leta 1965, ko je bila povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 24,2 leta, je ta v Sloveniji padala. Leta 1975 je dosegla najnižjo vrednost (22,8 leta), nato pa je pričela naraščati. V povprečju so bile ženske v prvi polovici devetdesetih let (1990–1994) ob rojstvu prvega otroka Slika 40: Celotna rodnost, EU25, 2003 Irska Francija Finska Danska Nizozemska Združeno Švedska Luksembur Belgija Ciper Malta Portugalska Avstrija Estonija Nemija Španija Latvija Italija Madžarska Grija Litva Poljska Slovaška Slovenija eška Vir: Eurostat. 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 56 Celotna rodnost je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu.
Page 1 and 2:
sr Odgovorna socialni razgledi 2006
Page 3 and 4:
KAZALO Predgovor Povzetek 1 Uvod 7
Page 5 and 6:
Kazalo tabel Socialni razgledi 2006
Page 7 and 8:
Kazalo slik Socialni razgledi 2006
Page 9 and 10:
Socialni razgledi 2006 vii Okrajša
Page 11 and 12:
Socialni razgledi 2006 ix Kaj torej
Page 13 and 14:
Povzetek Primerjava porazdelitve sl
Page 15 and 16:
Socialni razgledi 2006 3 EU25. Tudi
Page 17 and 18:
Socialni razgledi 2006 5 Slovenija
Page 19 and 20:
Uvod Glavni namen projekta, objavlj
Page 21 and 22:
Socialni razgledi 2006 9 družbeno
Page 23 and 24:
Socialni razgledi 2006 11 področje
Page 25:
I. Kako živimo
Page 28 and 29:
16 Socialni razgledi 2006 izdatki z
Page 30 and 31:
18 Socialni razgledi 2006 Razlike v
Page 32 and 33:
20 Socialni razgledi 2006 Tabela 6:
Page 34 and 35:
22 Socialni razgledi 2006 Tabela 7b
Page 36 and 37:
24 Socialni razgledi 2006 Tabela 8:
Page 38 and 39:
26 Socialni razgledi 2006 Tabela 10
Page 40 and 41: 28 Socialni razgledi 2006 vrednosti
Page 42 and 43: 30 Socialni razgledi 2006 Slika 5:
Page 44 and 45: 32 Socialni razgledi 2006 skem 1,7%
Page 52 and 53: 40 Socialni razgledi 2006 med novim
Page 54 and 55: 42 Socialni razgledi 2006 Kompleksn
Page 56 and 57: 44 Socialni razgledi 2006 Okvir 10:
Page 58 and 59: 46 Socialni razgledi 2006 (Novak in
Page 60 and 61: 48 Socialni razgledi 2006 2. SUBJEK
Page 62 and 63: 50 Socialni razgledi 2006 Tabela 26
Page 64 and 65: 52 Socialni razgledi 2006 Z zdravst
Page 66 and 67: 54 Socialni razgledi 2006 podatki k
Page 68 and 69: 56 Socialni razgledi 2006 2.6 Živl
Page 71 and 72: Slovenija - dolgoživa družba 59 U
Page 73 and 74: Slovenija - dolgoživa družba 61 S
Page 75 and 76: Slovenija - dolgoživa družba 63 s
Page 77 and 78: Slovenija - dolgoživa družba 65 P
Page 85 and 86: Slovenija - dolgoživa družba 73
Page 87 and 88: Slovenija - dolgoživa družba 75 O
Page 89: Slovenija - dolgoživa družba 77 T
Page 93 and 94: Slovenija - dolgoživa družba 81 T
Page 95 and 96: Slovenija - dolgoživa družba 83 P
Page 97 and 98: Slovenija - dolgoživa družba 85 v
Page 99 and 100: Slovenija - dolgoživa družba 87 i
Page 101 and 102: Slovenija - dolgoživa družba 89 a
Page 105 and 106: Slovenija - dolgoživa družba 93 V
Page 107 and 108: 5. ZDRAVJE STARIH Slovenija - dolgo
Page 111 and 112: 6. SOCIALNA VKLJUČENOST STARIH Pre
Page 125: III. STATISTIČNA PRILOGA Urednica:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
136 Socialni razgledi 2006 DEMOGRAF
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
140 Socialni razgledi 2006 TRG DELA
Page 154 and 155:
142 Socialni razgledi 2006 IZOBRAŽ
Page 156 and 157:
144 Socialni razgledi 2006 SOCIALNA
Page 158 and 159:
146 Socialni razgledi 2006 MAKROEKO
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
150 Socialni razgledi 2006 Literatu
Page 164 and 165:
152 Socialni razgledi 2006 (2005) O
Page 166 and 167:
Druge publikacije UMAR 12/2006: Ref
show all

socialni razgledi 2006 - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?